Zavod za turizem Trg Vipava je v sodelovanju z vinsko kletjo Vipava 1894 24.januarja pripravil prvi letošnji izobraževalni dogodek Vinoreja, ki se ga je udeležilo več kot sto vinarjev iz Vipavske doline.
Prvi letošnji izobraževalni dogodek v največji vipavski kleti je minil v odličnem vzdušju, namenjen pa je bil izključno vinogradnikom in vinarjem. Druga Vipavska vinoreja, ki bo predvidoma v drugi polovici leta bo namenjena izobraževanju širše javnosti.
Predavali so doktorji znanosti: Dejan Bavčar (Kmetijski inštitut Slovenije - Pomen aromatičnih spojin v belem vinu), Klemen Lisjak (Kmetijski inštitut Slovenije-Tehnologija pridelave vrhunskih rdečih vin) in Andreja Vanzo (Kmetijski inštitut Slovenije - Fenolna sestava belih in rdečih vin razvoj analitike in možnosti uporab) in François Botton (enolog iz Francije - Kakovost roséjev Vipavske doline) ter Blaž Rosa (Markacija d.o.o - Kako zgraditi blagovno znamko v vinarstvu).
Francoska beseda rosé označuje vina (tako mirna kot peneča), katerih barvna mavrica se razteza od nežno bakrene prek čebulne do svetlo rožnate pa vse do češnjeve rdeče. Roséje se lahko prideluje izključno iz rdečih sort (edina izjema so nekateri šampanjci rosé) po postopku predelave grozdja, kakršno poznamo za bela vina, kar pomeni, da grozdje stisnejo skoraj takoj, najpozneje pa v dveh do treh dneh, ko le-to pride v klet. Tako onemogočijo, da bi jagodne kožice, v katerih je barvilo (pre)barvale vino. Rosé vina načeloma lahko pridelamo iz vseh rdečih sort, pri nas pa jih največkrat najdemo pridelana iz sort: merlot, cabernet sauvignon, modri pinot, refošk itd.
| Popularnost iz ZDA... Pridelava vin rosé se je kot hit pojavila konec osemdesetih let minulega stoletja v ZDA, v Kaliforniji. V ZDA namesto rosé vedno bolj uporabljajo izraz "blush wine", kar bi lahko prevedli kot rdečično vino. Španci in Italijani razlikujejo dva tipa rosé vin: rosado/rosato (svetli roséji) in clarete/chiaretto (temnejši roséji). |
