Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov, kot je letošnja suša, obstoj sadjarske panoge v Sloveniji ogrožajo tudi višje cene energentov, zaščitnih sredstev, transporta in logistike ter napoved več kot polovičnega zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev, so po posvetu na sejmu Agra sporočili iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v zbornici, se v Sloveniji letos ob ujmah in suši glede na lani pričakuje 50-odstotno zmanjšanje pridelka jabolk, pri čemer pa je bilo že lansko leto katastrofalno.
Sadjarje ob vremenskih neprilikah pestijo še vse višji stroški pridelave in ogromna rast cen električne energije. Od države zato pričakujejo "učinkovito ukrepanje pri zniževanju stroškov hlajenja sadja v hladilnicah, v nasprotnem primeru bo to občutno vplivalo na dvig maloprodajnih cen jabolk".
Ob tem pozdravljajo napoved interventnega zakona za omilitev posledic letošnje suše v kmetijstvu, ki da bo vsaj delno omilil posledice letošnjega izpada pridelka. Menijo pa, da ta pomoč ne bo dovolj in da bo nujna tudi dolgoročna prilagoditev sektorja novim razmeram. Razvoj sadjarstva v Sloveniji po njihovih navedbah ogroža tudi evropska uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.
Kot so spomnili udeleženci današnjega sadjarskega posveta z naslovom Prihodnost slovenskega sadjarstva - ali bomo sploh lahko še pridelovali sadje?, uredba za Slovenijo predvideva 58-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030 glede na izhodiščno obdobje.
"Trenutni predlog evropske uredbe resno ogroža konkurenčnost slovenskega sadjarstva v primerjavi z drugimi državami in s tem posredno tudi ustrezno zagotavljanje samooskrbe s slovenskim sadjem, ki je po podatkih Statističnega urada RS najnižja do sedaj - v lanskem letu se je znižala za 22 odstotnih točk na 14 odstotkov," so zapisali v zbornici.
Prihodnost slovenskega sadjarstva je v luči novih predlogov evropske zakonodaje in trenutnih razmer na trgu postavljena pred številne izzive, so posvarili. Bistvena je hitra prilagoditev sektorja ob vzajemnem sodelovanju pridelovalcev in stroke ter to, da zastavljeni cilji evropskih uredb ne povzročijo zmanjševanja kmetijske pridelave, opuščanje kmetovanja in s tem posredno nizke samooskrbe s hrano v Sloveniji, so prepričani.
To bi lahko po njihovem mnenju povzročilo še večjo odvisnost od uvoza hrane, ki je v trenutnih gospodarskih in političnih razmerah precej nezanesljiva. "Zato je nujno, da so kriteriji za zmanjševanje zaščitnih sredstev sorazmerni, realno uresničljivi, da upoštevajo posebnosti posamezne države in da kmetom pridelovalcem omogočajo trajnostno kmetovanje tako v ekonomskem, okoljskem in družbenem vidiku," so podčrtali.
