Delež površin kmetijskih zemljišč, ki jih obdelujejo ekološke kmetije in kmetije v preusmeritvi, je znova večji. V skupni površini Slovenije je delež kmetijskih površin v uporabi rahlo upadel, v strukturi slednjih pa je porasel delež površin zemljišč, uporabljenih za ekološko kmetovanje ali preusmeritev vanj. Pri komunalnih odpadkih se je povečal delež ločeno zbranih.
Ločeno je bilo zbranih več komunalnih odpadkov, znova je zrasel tudi delež površin za ekološko kmetovanje. Med zbranimi komunalnimi odpadki se je povečal delež ločeno zbranih – znašal je 74,3 % ali za 0,9 odstotne točke več kot leta 2023. Delež površin kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje ali preusmeritev vanj se je povečal za 0,5 odstotne točke in je zajemal 11,9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Od 2005 se je povečal vsako leto, z izjemo leta 2020. Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM10 je znašala 20,2 µg/m3, kar je nekoliko več kot leto prej, ko je bila vrednost 19,2 µg/m3.
Kmetijske površine v uporabi so pokrivale 23,5 odstotka Slovenije, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot leto prej.
Količina lesne zaloge se je prav tako malenkost zmanjšala, in sicer na 303,1 m3 na hektar. Pred tem je tri leta zapored znašala 305,5 m3 na hektar. Rahlo je upadel tudi delež akvakulture, tj. vzreje sladkovodnih in morskih organizmov, v celotni ribiški proizvodnji, in sicer za 0,2 odstotne točke, na 91,2 %.
Vir: SURS (Statistični urad RS)
Foto: Arhiv Instore
