Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v dveh do treh tednih pričakuje oblikovanje zelo konkretnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva v prihodnjem letu, ko naj bi se po napovedih zaostrila energetska draginja za poslovne uporabnike.
Javno razpravo o tem je, kot je napovedal že premier Robert Golob, pričakovati v prvi polovici septembra.
Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih zvišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada, na GZS razumejo zgolj kot prvi korak, saj ne naslavlja velikih neznank, ko gre za gotovost dobav zemeljskega plina, pa tudi ne zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu.
"Težave za podjetja se bodo prihodnje leto poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se sooča z visokimi veleprodajnimi cenami," je, kot so sporočili z zbornice, izpostavila izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal.
Zato GZS v prihodnjih dveh do treh tednih pričakuje oblikovanje zelo konkretnih ukrepov, ki bodo razbremenili gospodarstvo tudi v letu 2023. Mednje po oceni zbornice sodijo ukrepi, kot so "kapica" na ceno energentov tudi za gospodarstvo, skrajšan delovni čas in čakanje na delu ipd.
Na GZS pozdravljajo obljubo premiera Goloba o pomoči gospodarstvu tudi v prihodnjem letu. O konkretnejših oblikah pomoči in podpori čim bolj nemotenemu poslovanju gospodarstva bodo socialni partnerji razpravljali na izredni seji Ekonomsko socialnega sveta, v prvi polovici septembra pa tudi na platformi na GZS.
Neke vrste shod gospodarstva, na katerem bodo javno razpravljali o možnih ukrepih in tudi o javnofinančni situaciji, je v ponedeljek za TV Slovenija napovedal tudi Golob, ki je prav tako izpostavil, da se bo draginja za gospodarstvo prihodnje leto poglobila. "In če je letos potrebna pomoč 40 milijonov, bo za v prihodnje leto lahko prišla do ene milijarde," je dejal.
