Občutna rast izvoza v države, ki niso članice EU

Slovenija

08.08.2022

Delež trgovanja z državami članicami EU se pri izvozu in uvozu blaga v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšuje, so sporočili iz SURS (Statističnega urada Slovenije).

V juniju je Slovenija tako v države, ki niso v EU izvozila  nekaj več kot polovico vrednosti vsega blaga (55,2 %), od tam pa smo ga uvozili malo manj kot 60,0 %.
 
V države članice EU je Slovenija v juniju izvozila za 2,9 milijarde evrov blaga, kar je za 28,5 % več kot junija lani.
 
Vrednost iz teh držav uvoženega blaga pa je znašala 2,8 milijarde evrov, kar je za 22,3 % več kot junija lani.
 
Pri blagovni menjavi z omenjeno skupino držav so bile najpomembnejše trgovinske partnerice Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija.

Tudi vrednost trgovanja Slovenije s preostalimi državami (nečlanicami EU) je bila višja kot v opazovanem mesecu lani predvsem pri izvozu, ta je prvič presegel vrednost 2 milijard.
 
V to skupino držav je Slovenija izvozila za 2,4 milijarde EUR blaga (ali za 116,9 % več) in od tam uvozila za 2,0 milijarde EUR blaga (ali za 76 odstotkov več). Najpomembnejše trgovinske partnerice pri izvozu v tej skupini držav so bile Švica, Srbija ter Bosna in Hercegovina, pri uvozu pa poleg Švice še Kitajska in Ruska federacija.

Pri trgovanju z državami nečlanicami EU so pomemben delež obsegali t. i. posli oplemenitenja1. Brez teh poslov je izvoz blaga v države nečlanice znašal 0,9 milijarde evrov oz. je bil vrednostno za 20,6 % višji kot v prejšnjem juniju, uvoz blaga iz teh držav brez poslov oplemenitenja pa je znašal 1,2 milijarde evrov oz. je bil vrednostno višji za 76,7 odstotkov.
 
Izvoz in uvoz blaga višja kot pred letom dni

V juniju smo izvozili za 5,3 milijarde EUR blaga (ali za 57,2 % več kot v istem mesecu lani) in uvozili za 4,8 milijarde EUR blaga (ali za 40,0 % več). Obe vrednosti sta tudi najvišji junijski vrednosti izvoza in uvoza do zdaj. Pokritost uvoza z izvozom je bila 109,6-odstotna. V trgovinski bilanci je nastal presežek, znašal je 0,5 milijarde evrov, medtem ko je v vseh preostalih petih mesecih leta nastal primanjkljaj. 

Vrednost izvoza blaga je bila v prvi polovici leta za 32,1 % višja od vrednosti v istem obdobju prejšnjega leta (znašala je 25,5 milijarde EUR), vrednost uvoza pa se je zvišala za 47,0 % (na 27,7 milijarde EUR). Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 2,2 milijarde EUR, pokritost uvoza z izvozom je bila 92,0-odstotna.

Največji delež k skupnemu izvozu ter tudi uvozu v prvih šestih mesecih leta so (po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji – SMTK) prispevali proizvodi iz blagovnega sektorja kemikalije in sorodni izdelki (okoli 33 % izvoza in 32 % uvoza), stroji in transportne naprave (približno 27 % izvoza in 23 % uvoza), izdelki, razvrščeni po materialu (okoli 18 % izvoza in 16 % uvoza), razni industrijski izdelki (približno 8 % izvoza in 7 % uvoza) ter mineralna goriva in maziva (okoli 7 % izvoza in nekaj več kot desetino uvoza).