Prepoved zalivanja kmetijskih pridelkov iz vodovoda bo močno prizadela pridelovalce zelenjave v Istri, ocenjujejo v koprski kmetijski zadrugi Agraria.
Tudi drugi viri namakanja so namreč že skoraj prazni. V zadrugi opozarjajo, da urejanje namakanja v slovenski Istri ovirajo pogoji, ki jih postavlja država za dodelitev sredstev.
Kmetijska zadruga Agraria odkupi večino sadja in zelenjave v slovenski Istri, nekaj pridela tudi na lastnem posestvu Purissima pri Ankaranu. Tam ima lastne zbiralnike vode, ki se polnijo z deževnico, saj v slovenski Istri ni omembe vrednih izvirov.
"Ker že od lani ni bilo pametnih padavin, smo tudi mi s temi zajetji zelo na koncu," je povedala vodja proizvodnje v Agrarii Patricija Pirnat. V zadrugi ocenjujejo, da bodo lahko zdržali do 15. avgusta.
Člani zadruge bodo morali na svojih zemljiščih končati proizvodnjo najmanj dva tedna prezgodaj; pridelka bo izjemno malo, stroški na enoto proizvoda izredno visoki in nastala bo zelo velika škoda, napoveduje Patricija Pirnat. Razmere pri zasebnih pridelovalcih opisuje tako: "Vode je nekaj malega, kolikor je je ostalo po kanalih. Kmetje zalivajo minimalno, toliko da ohranjajo rastline pri življenju."
Še hujši problem je po njenih besedah to, da "v tem obdobju kmetje na Obali zastavljajo proizvodnjo za jesen, zimo in pomlad. Zdaj je čas sajenja kapusnic, radičev, porov ... Če v doglednem času ne bo dežja, v tem obdobju pridelkov ne bo."
Razmere dodatno otežuje veter, ki še bolj suši zemljo. Za oceno škode je še prezgodaj, bo pa mogoče to storiti v kratkem, je dejala.
Pirnat poudarja, da je jezna, ko v teh dneh posluša očitke, da v Istri ne znajo izkoristiti nepovratnih sredstev, ki jih za ureditev namakanja razpisuje država. Kot pravi, že več kot deset let neuspešno opozarjajo pristojne, da so razpisi sestavljeni tako, da kmetje v Istri ne izpolnjujejo pogojev.
"Zaradi majhnosti, zaradi posebnosti in zaradi direktiv in zahtev, ki jih ima vsak resor zase. Ali je to infrastruktura, ali okolje ali Natura 2000 ali ne vem kaj še vse." To je po mnenju vodje proizvodnje v zadrugi razlog, zaradi katerega je istrsko kmetijstvo neučinkovito pri namakanju, pri vlaganju v opremo in rastlinjake ter v pripravah na podnebne spremembe.
