Kadrovska suša v gostinskem in turističnem sektorju se je potem, ko se je med epidemijo marsikateri na delo čakajoči natakar ali kuhar odločil za zaposlitev v kakšni od bolj perspektivni panog, pred letošnjim poletjem še dodatno okrepila. Manj težav imajo tisti, ki v epidemiji niso odpuščali, vsi pa morajo za plačilo zaposlenim seči globlje v žep.
Lastnik mariborskega motela Črni baron v Malečniku Marjan Vidovič, ki ima v gostinstvu že tri desetletja izkušenj, aktiven pa je tudi v gostinsko-turistični sekciji mariborske obrtne zbornice, je za STA povedal, da so imeli pri njih srečo, da so epidemijo preživeli tako, da jim ni bilo treba odpuščati.
"Nekaj časa so bili naši zaposleni na čakanju doma, nato pa smo vse vzeli nazaj v službo. Marsikateri gostinec se je bil prisiljen odločiti drugače in je zdaj ostal brez kadra, ki je zaradi negotovosti odšel drugam, v tujino ali celo v druge branže," je razložil Vidovič.
Kot je dejal, bi pri njih takoj zaposlili še vsaj dva kuharja in dva natakarja, tudi kakšno pomožno osebje, a se znajdejo drugače, saj zelo dobro sodelujejo s srednjo gostinsko šolo, tako da k njim precej dijakov prihaja na redno prakso in si nato lahko tudi v glavni sezoni pomagajo z njimi.
Veliko gostincev se ozira po kadru v tujini, kar bi lahko na daljši rok pomenilo tudi padec kakovosti ponudbe, saj gre pretežno za nešolan kader, ki ga je nemogoče hitro usposobiti. Tukaj pa so še jezikovne ovire, je dodal Vidovič, ki še posebej izpostavlja birokratske težave, preden uspejo delavca pripeljati v Slovenijo.
"Gre namreč predvsem za kader iz držav izven EU, zdaj celo iz bolj oddaljenih držav, saj v državah nekdanje Jugoslavije takega kadra skoraj ni več na razpolago. Zato prihajajo celo iz držav, kot je Pakistan," je še dodal Vidovič, ki od države želi predvsem to, da bi olajšala postopke za pridobitev delovnega dovoljenja.
V Gostinstvu Pišek, ki je nedavno prevzelo upravljanje Hotela Celjska koča, jim trenutno ob desetih zaposlenih v hotelu manjka še vsaj enkrat toliko kadra, a se trudijo poiskati čim bolj kakovostno delovno silo. Najbolj iskani kadri so po njihovem v kuhinji in strežbi, medtem ko za recepcijo ali čiščenje še uspejo najti sodelavce. Ker je v Sloveniji kadra zelo malo, nimajo nič proti temu, da delavce najdejo v tujini. "Če nekdo dela dobro, potem ne vem, zakaj bi imeli težave s tem, ali kader prihaja iz tujine," je dodal direktor Gostinstva Pišek Mitja Pišek.
V večjih slovenskih turističnih podjetjih prav tako poudarjajo, da so glede iskanja primernega kadra trenutno največji izzivi predvsem za delovna mesta natakarja, kuharja in sobaric. Kot so za STA pojasnili v Hitu, so med začasno prekinitvijo poslovanja v času epidemije tudi z državno pomočjo uspeli ohraniti zaposlene s pogodbami za nedoločen čas.
Pomagajo si tudi s sodelavci iz tujine, tako da so preko kadrovskih agencij letos uspeli najti primerno delovno silo v Srbiji, a tudi pri njih poudarjajo, da največ zadreg pri zaposlovanju predstavljajo dolgotrajni postopki pridobivanja delovnih dovoljenj, zato se pridružujejo pobudam Turistično-gostinske zbornice, da bi država pospešila postopke.
V Savi Turizem so po epidemiji v veliki meri uspeli nadomestiti kader, a še vedno iščejo dodatno delovno silo doma, v glavni sezoni pa tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Tudi njim bi bilo s strani države v največjo pomoč skrajšanje časa pridobivanja delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev.
V Uniturju, ki upravlja z zmogljivostmi v Zrečah in na Rogli, so za STA povedali, da so kljub razmeram na trgu delovne sile večinoma pripravljeni na poletno sezono. Pri iskanju novih zaposlenih se prilagajajo in iščejo tudi alternativne možnosti, tako da sodelujejo z večjim številom študentov, dijakov in upokojencev, del kvalificirane delovne sile pa iščejo tudi v tujini.
Da s strani turističnega gospodarstva prejemajo opozorila glede pomanjkanja kadrov, potrjujejo tudi na gospodarskem ministrstvu in dodajajo, da je to zaskrbljujoče, a se s podobnimi težavami soočajo tudi druge države članice EU ter ostale države. Tudi zato nekaj ukrepov oziroma priporočil glede reševanja pomanjkanja kadrov pripravljajo na ravni EU.
Ob tem so že pred časom tudi sami začeli z nekaterimi aktivnostmi. V sklopu delovne skupine za reševanje kadrovske problematike, ki jo je vodil donedavni državni sekretar in jo bodo ohranili tudi v novem mandatu, iščejo možnosti za izpolnitev predlogov sektorja.
Doslej so se tako z ministrstvom za delo uspeli dogovoriti glede nekaterih ukrepov, tudi tega, da bodo na upravnih enotah zaposlili dodatne ljudi na oddelkih za izdajo delovnih dovoljenj. Preverjali so tudi razloge za dolgotrajne postopke, a so kljub drugačnim informacijam s terena od pristojnih prejeli odgovor, da vse poteka tekoče.
Na pobudo gospodarskega ministrstva je bila razpisana deficitarna štipendija za izobraževalni program gastronom-hotelir, za katero upajo, da bo pritegnila več mladih k izbiri tega poklica, na pobudo omenjene delovne skupine pa so začeli z nacionalno kampanjo promocije gostinsko-turističnih poklicev, ki jo bo vodila Slovenska turistična organizacija.
Minister za delo Luka Mesec je ob nedavnem obisku v Mariboru na vprašanje STA o omenjeni problematiki povedal le, da so v Sloveniji problem v gostinskem in turističnem sektorju prenizka plačila za delo. "Ko bodo ljudem ponudili dostojne plače, bodo ti tudi pripravljeni delati kot natakarji in kuharji. Dokler pa bodo na minimalcih, pa bodo težko našli kader," je še dejal Mesec.
Vendar lastnik Črnega barona na ideje, da je treba delavca bolje plačati, odgovarja, da so razmere takšne, da trenutno velja predvsem, kdo bo plačal več in da plačilne pogoje postavljajo iskalci zaposlitve. Urne postavke so enormne. Če je bilo pred časom normalno plačilo okoli pet ali šest evrov na uro, zdaj po njegovih besedah sega tudi do 12 evrov, v Ljubljani ali na Obali verjetno še nekaj evrov višje.
