Zadružništvo je bilo v preteklosti pogoj in vzvod za razvoj slovenskega kmeta in kmetijstva, bo pa, s potrebnimi prilagoditvami, tudi v prihodnje pogoj za razvoj malega slovenskega kmeta in trajnostno kmetijstvo, je na današnjem kongresu Zadružne zveze Slovenije ob 150-letnici zadružništva v Sloveniji dejal agrarni ekonomist Emil Erjavec."Kmetijstvo, ki temelji na majhnih kmetijah, kot je naše, brez sodelovanja in povezovanja, samo s stihijskim razvojem, vodi v praznjenje podeželja," je na kongresu ob 150-letnici zadružništva v Sloveniji in 50. obletnici ponovne ustanovitve zadružne zveze, ki do večernih ur poteka v Ljubljani, dejal profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti Emil Erjavec (na fotografiji spodaj med prebiranjem svečanega govora).
Verjame, da bo v prihodnje neke vrste sodelovanje in povezovanje v kmetijstvu ostalo, tudi ideja zadružništva bo po njegovem mnenju zagotovo preživela, kako uspešna pa bo njena realizacija ob sedanji organizacijski strukturi, pa je odvisno od toliko dejavnikov, da je težko napovedati. Ostaja optimističen, da bo zadružništvo v prihodnje pogoj za razvoj malega slovenskega kmeta in trajnostno kmetijstvo.
Uspešnost zadružništva je, glede na dosedanje izkušnje, odvisna od tega, v kolikšni meri zadruge zagotavljajo koristi za kmete in omejujejo ovire za njihovo delovanje. Med koristmi so izkoriščanje ekonomije obsega, delitev tveganj oz. možnost pomoči najšibkejšim, znižanje stroškov, povečevanje dodane vrednosti za kmeta in lažje uvajanje inovacij. Pogoj za to, da se prednosti realizirajo, pa je, da so kmetje ekonomsko dejavni prek zadruge. Med omejitvami je tudi, da se zadruge ne morejo izogniti cenovnim nihanjem, ključno je tudi zaupanje kmetov, ki je pogoj za delovanje zadružništva in je bilo v času prejšnje države načeto, z osamosvojitvijo pa le delno povrnjeno, je dejal Erjavec. Po njegovi oceni tudi institucionalno okolje zadrugam posebej ne pomaga.
Dobro je, da je zadružništvo preživelo prejšnji politični sistem in tranzicijo, stanje je boljše kot v drugih nekdanjih komunističnih državah, ni pa bilo odločnejših korakov za razvoj zadružnega sistema, je ocenil, a dodal, da zadruge, ki so obstale, delujejo dobro, pomembne so tudi specializirane zadruge, kot so vinarske in mlekarske.
Kot temeljni zunanji izziv je navedel koncentracijo v trgovini, ki da ima znaten vpliv na zadružništvo, zato bi bilo treba med drugim okrepiti pogajalsko moč zadrug in prilagoditi proizvodnjo za trajnostno pridelano in kakovostno hrano.
