Danes je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij potekal tradicionalni, že 21. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij.
Udeleženci dogodka so osrednjo pozornost namenili pregledu aktualnega dogajanja, program pa je dopoldan odprla dr.Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, za njo pa so imeli pozdravne nagovore: mag. Janez Rebec, predsednik upravnega odbora GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Trende evropske prehranske industrije in stanje na globalnih trgih je predstavil Dirk Jacobs, generalni direktor Food Drink Europe, tema dneva pa je "Trajnost , ki je bistvo podjetij v prihodnosti" in na to temo so govorili dr. Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Vasja Rant, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Maša Švab, koordinatorka trajnostnega razvoja pri NLB.
Okrogla miza z naslovom:"Trajnost – naša prihodnost" je "postregla" z debato na kateri so govorili: Danilo Kobal, direktor, Mlinotesta, Zooullis Mina, glavni direktor Pivovarne Laško Union, Aleša Mižigoj, direktorica Medexa, Silvan Peršolja direktor Kleti Brda, Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica, SKB banke in Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn Pogovor je vodil Goran Novković iz GZS.
Analiza poslovanja živilske panoge v letu 2021 je bila tema, ki se jo je v popoldanskih urah lotil dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sledila pa je še podelitev priznanj "Naj živilsko podjetje 2022".
Osrednja tema letošnjega Vrha kmetijskih in živilskih podjetij je bila trajnost. Na okrogli mizi so poudarili pomen sprememb v smeri trajnosti, opozorili pa so tudi na tveganja in nevarnosti, ki jih zelena transformacija prinaša.
Sogovorniki so se strinjali glede pomena in potrebe povečanja trajnostnega vidika, pri tem pa so izpostavili tudi določena tveganja.
Po besedah direktorja Kleti Brda Silvana Peršolje so sami globoko vpeti v lokalno okolje in skrb za trajnost ni vprašljiva. Bolj kot to jih skrbi, da ne bi pot v trajnost postala preveč zbirokratizirana.
Direktorica Medexa Aleša Mižigoj je spomnila, da so čebele največji indikator sprememb v okolju. "Čebele so dejansko ogrožene," je izpostavila in dodala, da nas podnebne spremembe že danes drago stanejo.
Direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič je opozoril na preveč restriktivno okoljsko zakonodajo tako na evropski kot državni ravni, ki lahko prinese nasprotne učinke. Za primer je navedel evropsko direktivo, po kateri se bodo z letom 2024 vsi pokrovčki morali držati embalaže. Posledično bodo v Ljubljanskih mlekarnah porabili ne le več kot dva milijona evrov za prilagoditev proizvodnje, pač pa tudi več plastike, embalaže pa bodo za potrošnike manj praktične.
Trajnostna naravnanost prinaša tudi novo miselnost, je razmišljala glavna izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska. Po njenem poleg okoljskega ne smemo zanemariti niti družbenega in upravljavskega vidika. Sama meni, da bodo le v pogovoru s kmeti in vsemi deležniki lahko dosegli potrebne premike.
V Mlinotestu že delajo na zeleni transformaciji, in sicer so sredi največjega investicijskega cikla zadnjih let, ki bo zmanjšal tudi porabo in s tem izpuste, je dejal direktor Danilo Kobal. Med drugim so si zastavili cilj, da za 30 odstotkov zmanjšajo odpadke, ki nastanejo med proizvodnjo.
Da je v strategiji Heinekena in Pivovarne Laško Union najpomembnejši okoljski steber, pa je navedel glavni direktor Pivovarne Laško Union Zooullis Mina.
Nova kmetijska ministrica Irena Šinko je poudarila pomen varne in kakovostne hrane v današnjem času, predvsem zaradi rasti cen energentov, surovin in materialov, ki vplivajo tudi na stabilnost prehranske verige, so sporočili z ministrstva.
Šinkova je izpostavila, da so bili prvi koraki za stabilizacijo razmer že storjeni. "Na nivoju vlade se intenzivno dogovarjamo s trgovci glede možnih ukrepov, ki bi lahko ublažili prehitre dvige maloprodajnih cen," so povzeli ministričine besede.
Po njenih besedah bo eden njenih glavnih ciljev krepitev sodelovanja med deležniki agroživilske verige: "Vzpostaviti želim model spremljanja nihanja cen v sami verigi preskrbe s hrano ter na ta način pridobiti ustrezne podatke, ki bodo osnova za nadaljnje odločanje na nivoju države."
Ministrica je še napovedala, da bo spodbujala lokalne verige preskrbe s hrano, in sicer na temelju dolgoročnih pogodb, ki bodo zagotavljale stabilnost vseh členov v verigi in prehransko varnost v državi. Obenem je izrazila veselje nad naraščanjem izvozne usmerjenosti živilskopredelovalne industrije.
