Slovenski perutninski sektor pri rabi antibiotikov v vzreji velja za zgled v soseščini. Na okrogli mizi v Ljubljani so o tem govorili Aleš Kuhar, Anton Svetlin, Nace Zidar, Enver Šišić, Jurij Urbanec in Tereza Korez.
Raba antibiotikov, ki povečuje odpornost mikroorganizmov in s tem vpliva na zdravje ljudi, je nizka, večja podjetja pa ponujajo kakovostne in cenovno primerne izdelke, so se strinjali govorci na okrogli mizi in pozvali k izbiri slovenskega perutninskega mesa.
V Sloveniji je poraba antibiotikov v živinoreji med najnižjimi v EU. Leta 2020 je bilo na populacijsko korigirano enoto v Sloveniji porabljenih 33,3 miligrama antimikrobno aktivnih snovi, medtem ko je v EU skupaj z Veliko Britanijo, Norveško, Švico in Islandijo to povprečje 89 miligrama, je danes na okrogli mizi v Ljubljani pojasnil Anton Svetlin z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Nace Zidar s Fakultete za farmacijo je na temo razvoja bakterijske odpornosti zaradi prekomerne uporabe antibiotikov izpostavil, da je vsako leto na svetu do milijon smrti zaradi zastrupitev z mesom okuženim s pokvarjenimi antibiotiki in da pričakujejo, da bo takih smrti še več, celo do 10 milijonov na leto. S podobnimi številkami je v uvodu v konferenco postregel tudi Svetlin, ki je dejal, da je bilo včasih do 700.000 takih smrti na leto, zdaj cca.1,2 milijona.
| EU strategija "od vil do vilic" EU strategija "od vil do vilic" je pomembna za realizacijo Evropskega zelenega dogovora, strategija pa vključuje 20 konkretnih ciljev za preobrazbo v trajnostne sisteme.Med ostalimi konkretno določenimi cilji, je tudi zmanjšanje prodaje protimikrobnih zdravil za reene živali in živali iz akvakulture v EU, za 50 odstotkov do leta 2020. |
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar (na fotografiji) je povedal, da se Slovenija pri rabi antibiotikov v reji živali uvršča v klub najbolj razvitih držav EU. "V Sloveniji so živali rejene v dobrih razmerah, stopnja dobrobiti živali je visoka, zato ne prihaja do tolikšnih potreb po zdravljenju," je pojasnil razloge.
Antibiotiki se v kmetijstvu uporabljajo za tri namene: klasično zdravljene, preventivo, ki po besedah Kuharja že velja za sporno, ter za spodbujanje rasti. Slednje je v EU že 15 let prepovedano, v nekaterih največjih svetovnih pridelovalkah hrane pa je še dovoljeno. Kmetijstvo je globalno gledano odgovorno za okoli 40 odstotkov svetovne rabe antibiotikov, pri čemer je v ZDA, Braziliji in nekaterih drugih državah 80 odstotkov rabe antibiotikov v kmetijstvu uporabljenih za pospeševanje rasti.
V Evropi so razmere boljše, a ne povsod enake. V slovenski bližini imata precej ugodno antimikrobno prakso Avstrija in Hrvaška. Sicer pa je tudi med državami, iz katerih Slovenija vse bolj intenzivno uvaža meso, precej "slabih fantov", je ponazoril Kuhar. Raba antimikrobno aktivnih snovi na Poljskem denimo dosega 188 miligramov na populacijsko korigirano enoto, le nekoliko manjša je poraba v Italiji (182 miligramov) ter na Madžarskem (170 miligramov).
Slovenski potrošnik po besedah Kuharja pri tem "ne neha presenečati". Nakupne navade Slovencev pogosto ne sovpadajo z njihovim znanjem, zgodovino ali ekonomskim položajem. Ljudje razumejo, da je pretirana raba antibiotikov negativna za splošno zdravje, v praksi pa jim pogosto zmanjka motivacije za spremembo nakupnih navad.
Kupcem priporoča zlasti preverjanje porekla in izbiro slovenskega perutninskega mesa: "Imamo sodobne produkte, ki so cenovno primerno pozicionirani za slovensko kupno moč ter naravi in družbi prijazni." Slovenija se na področju perutnine ponaša z pozitivnimi poslovnimi in kakovostnimi praksami "ne v butičnem, ampak v stebrnem sistemu". "Vsa tri slovenska perutninarska podjetja so lahko zgled drugim. Gre za sodoben, zdrav, lokalen izdelek," je podčrtal.
Generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić je kot enega od glavnih razlogov za ugodno stanje v sektorju izpostavil "izjemno močne in stabilne verige". "V Perutnini Ptuj nadziramo vse faze in procese v proizvodnji, od primarne produkcije do končnega produkta - od njive do vilice," je pojasnil.
Poudaril je partnerske odnose s farmami po vsej Sloveniji, s katerimi Perutnina sodeluje dolga leta, z nekaterimi že več generacij. Gre za relativno majhne farme. "Pri takšni strukturi je mogoče nadzorovano ustvarjati izjemno visoko kakovost, seveda ob svetovanju številnih strokovnjakov in znanja, ki je akumulirano v Perutnini Ptuj," je menil Šišić.
Ključna je tudi mentaliteta zaposlenih, ki v ospredje postavlja kakovost, ter učenje od kupcev, zlasti tistih najzahtevnejših, kot je bil denimo ameriški McDonald's, je prepričan generalni direktor Perutnine.
Šišić je pojasnil še, da meso na polici nikoli ne vsebuje antibiotikov, saj živali določeno obdobje pred klanjem niso zdravljene s temi snovmi. Vseeno želi Perutnina Ptuj zmanjšati rabo antibiotikov na minimum ter s tem zagotoviti čim manj na aktivne substance odpornih mikroorganizmov ali sevov v širšem zdravstvenem sistemu. "Ne vemo, kako dolgo bo znanost sposobna biti korak pred slednjimi," je dejal.
V verigi Perutnine Ptuj v primeru potrebe po zdravljenju živali uporabljajo antibiotike, saj je to humano, je dodala direktorica veterinarske ambulante Perutnine Ptuj Tereza Korez. Ima pa podjetje certifikat vzreje brez antibiotikov, s katerim označujejo le piščance, ki v nobeni fazi življenjskega cikla niso prejeli nobenega antibiotika. "Seveda v fazi, ko so živali bolane pomagamo tudi z antibiotiki, a te potem niso na policah pod to označbo," je razložila.
Jurij Urbanec, direktor proizvodnje v PP je dejal, da so s to prakso najprej začeli na Hrvaškem, spomladi še v Sloveniji in da je certificiranje izvedla ugledna globalna družba DNV. "140 naših rejcev ima ta certifiat že sedaj, želimo si, da bi jim kmalu sledili še drugi," je dejal.
