Bruto dodana vrednost kmetijstva je lani glede na predlani upadla za 28 odstotkov na 424 milijonov evrov, s čimer je njen delež v bruto domačem proizvodu (BDP) znašal 0,8 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot leto prej. 
Tako nizkega deleža kmetijstva v BDP doslej še ni bilo, je danes objavil državni statistični urad.
Vrednost vseh dohodkovnih kategorij v kmetijstvu je bila znatno nižja. Faktorski dohodek se je znižal za 27 odstotkov na 425 milijonov evrov, faktorski dohodek na zaposlenega pa za 36 odstotkov na 5777 evrov. Glavni razlogi za tako velik upad dohodka na zaposlenega so bili količinsko občutno manjša letina (za 13 odstotkov) in precej višji stroški pridelave (za 15 odstotkov).
Subvencije so bile z 291 milijoni evrov višje za sedem odstotkov. Rast je bila posledica finančnih nadomestil zaradi zvišanja cen energentov in mineralnih gnojil, ki so znašala 32 milijonov evrov. Subvencije niso vplivale na višino dodane vrednosti, temveč na faktorski dohodek. Delež subvencij v faktorskem dohodku se je povzpel za 22 odstotnih točk na 68 odstotkov.
Celotna kmetijska proizvodnja je bila vredna 1,319 milijarde evrov oz. štiri odstotke manj kot leto prej, čeprav so bile cene za 11 odstotkov višje. Nižja vrednost je bila posledica manjše kmetijske proizvodnje, predvsem rastlinske pridelave.
Rastlinska pridelava je bila vredna 722 milijonov evrov, s čimer je predstavljala 55 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje, tri odstotne točke manj kot predlani. Rastlinski pridelki so se podražili za 20 odstotkov, a je bila vrednost pridelave kljub temu nižja za devet odstotkov, in sicer zaradi za 24 odstotkov manjšega obsega pridelave. Vrednost rastlinske pridelave je bila manjša na vseh področjih razen pri žitih in krmnih rastlinah.
V količinsko najslabši letini sadja doslej, predvsem zaradi izpada pridelave v ekstenzivnih sadovnjakih, se je vrednost pridelave znižala za več kot 40 odstotkov, tolikšno pa je bilo tudi zvišanje cen. Vrednost vina je ob več kot tretjino manjšem pridelku in petodstotni rasti cen upadla za skoraj tretjino. Vrednost industrijskih rastlin je bila zaradi manjše pridelave nižja za skoraj petino.
Pridelek krompirja je bil manjši za skoraj tretjino, kljub rasti cen za več kot petino pa se je njegova vrednost znižala za več kot desetino. Za desetino nižja je bila tudi vrednost pridelave zelenjadnic; pridelek je bil manjši za 14 odstotkov, cene pa višje za šest odstotkov. Velik upad je bil pri oljčnem olju; pridelek je znašal le 30 odstotkov pridelave v letu 2020, kar je razlog za več kot dve tretjini nižjo vrednost pridelave kljub petodstotnemu zvišanju cen.
Vrednost živinoreje je znašala 564 milijonov evrov, kar je predstavljalo 43 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje, tri odstotne točke več kot v 2020. Zvišanje je bilo posledica zvišanja cen, prireja je namreč skoraj ohranila raven iz predlanskega leta. Vrednost proizvodnje je bila višja tako pri prireji živine kot pri živalskih proizvodih.
Vrednost prireje živine se je povečala za tri odstotke na 321 milijonov evrov. Prireja je bila večja pri vseh vrstah živine razen pri perutnini, cene pa so bile nižje pri prašičih in perutnini.
Vrednost živalskih proizvodov je porasla za tri odstotke na 243 milijonov evrov. Zvišala se je vrednost mleka, in sicer zaradi višjih cen in večje količine. Tudi vrednost jajc je zrasla, in to zaradi večje količine, cene so ostale na ravni predhodnega leta. Vrednost drugih živalskih pridelkov je bila za več kot tretjino nižja, predvsem zaradi za skoraj polovico manjše pridelave, cene pa so bile višje za skoraj petino. K znižanju vrednosti te skupine je bistveno prispevala slaba letina medu, ki je obsegala 15 odstotkov količine iz 2020.
Delež vrednosti živinoreje v širšem smislu, ki vključuje vrednost prireje živine, živalskih proizvodov ter rastlinske pridelave, ki se pridela in porabi za krmo, je znašal 67 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje, kar je osem odstotnih točk več kot leto prej.
Največji delež vrednosti kmetijske proizvodnje je bil tudi v letu 2021 namenjen prodaji, in sicer 60 odstotkov (pet odstotnih točk več kot predlani). Za prehrano članov gospodinjstva na kmečkih gospodarstev je bilo porabljenih 16 odstotkov vrednosti proizvodnje (sedem odstotnih točk manj), za prehrano živali na istem gospodarstvu pa 24 odstotkov (pet odstotnih točk več).
Vrednost vmesne potrošnje je bila z 895 milijoni evrov za 15 odstotkov višja kot leto prej, in to zaradi višjih cen izdelkov in storitev, potrebnih za kmetijsko proizvodnjo. Dvignili so se vsi stroški.
Najbolj, za 23 odstotkov, so se zvišali stroški za gnojila. Poraba gnojil je sicer upadla za šest odstotkov, cene pa so porasle za 30 odstotkov. Med drugimi so stroški krme zrasli za 19 odstotkov in stroški za energijo za 17 odstotkov.
Vrednost bruto investicij v osnovna sredstva je bila s 316 milijoni evrov za 34 odstotkov višja. Investicije v trajne nasade in osnovno čredo so porasle za tri odstotke na 31 milijonov evrov, investicije v nekmetijske proizvode pa za 38 odstotkov na 285 milijonov evrov.
V kmetijsko proizvodnjo je bilo v 2021 vključenih 73.607 zaposlenih, približno odstotek manj kot leto prej. Od tega je bilo 69.217 samozaposlenih (skoraj enako kot v 2020) in 4390 pa plačanih delavcev (pet odstotkov manj manj).
