Ministri za kmetijstvo članic EU so v Bruslju razpravljali o stanju kmetijske proizvodnje v Ukrajini in razmerah na agroživilskih trgih.
Poudarili so pomen solidarnostnih pasov, prek katerih Ukrajina izvaža žito in kmetijske izdelke. Slovenska ministrica Irena Šinko pa se je ob tem zavzela za redno spremljanje razmer na kmetijskih trgih.
Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je na današnjem zasedanju v Bruslju predstavil razmere na agroživilskih trgih v luči vojne v Ukrajini.
Na novinarski konferenci po zasedanju je dejal, da je treba solidarnostne pasove z Ukrajino ne samo ohraniti, ampak tudi okrepiti.
Več predlogov za to je evropskim kolegom predstavil ukrajinski kmetijski minister Mikola Skolski, ki je med drugim pozval k okrepitvi izvoza po železnicah ter zmogljivosti za nalaganje in raztovarjanje na obmejnih območjih, pa tudi k pomoči pri povečanju števila tovornjakov za prevoz.
Kot so navedli na kmetijskem ministrstvu, je Slovenija v razpravi o razmerah na kmetijskih trgih poudarila, da je treba te redno spremljati. V primeru destabilizacije razmer ter porušenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem pa je potrebno hitro in učinkovito ukrepanje na ravni EU, vključno z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev.
Ministrica Šinko je dejala, da se slovenski pridelovalci še naprej soočajo z visokimi vhodnimi stroški, pri čemer so problematični predvsem stroški energentov in gnojil. Odkupne cene za kmetijske proizvode sicer rastejo, vendar vedno ne pokrivajo rasti vhodnih stroškov.
Ministri so obravnavali tudi poziv Evropske komisije za dopolnitev ocene vpliva, ki spremlja predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Trenutna ocena namreč ne predvideva večjih posledic za kmetijsko proizvodnjo.
"Najbolj nas skrbi prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih. Cilje zmanjšanja rabe pesticidov bi morali dosegati tako, da ne zmanjšujemo kmetijske proizvodnje ter s tem ogrožamo prehranske varnosti EU in povečujemo odvisnost od uvoza hrane. Zakonodajni predlog je zato treba izboljšati tako, da bo hkrati učinkovito prispeval k zmanjšanju tveganj, povezanih z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ter upošteval razlike med članicami," je povedala slovenska kmetijska ministrica.
Ministri so med delovnim kosilom razpravljali še o izboljšavi označevanja živil s podatki o hranilni vrednosti na sprednji strani embalaže. Slovenija predlog podpira, ministrica pa je ob tem dodala, da mora biti označevanje jasno, nezavajajoče in razumljivo za potrošnike.
Ministrica Šinko je o zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev in označevanju živil govorila tudi na dvostranskem srečanju z evropsko komisarko za zdravje in varnost hrane Stelo Kiriakides, so še sporočili s kmetijskega ministrstva.
