Predstavniki gospodarstva in politike so v Portorožu soglašali, da nosijo skupno odgovornost za razvojni preboj Slovenije. "Sodelujemo zelo dobro," je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, a dodal, da je za zdaj storjenega zelo malo.
Želijo si hitrejšega odzivanja na energetsko krizo, še vedno pa upajo tudi na umik predlaganih sprememb pri dohodnini.
Odgovor na vprašanje o skupni odgovornosti za razvojni preboj Slovenije so iskali sodelujoči na okrogli mizi, ki so jo včeraj v Portorožu pripravili v okviru Managerskega kongresa 2022.
Dvodnevni dogodek, ki se bo končal danes, organizira Združenje Manager, katerega predsednik Andrej Božič je menil, da so osnova vsega dobri in motivirani ljudje ter dialog. Brez tega se ne bo nič naredilo, vse pa se začne s spoštovanjem, je dejal.
"Ključna prednost slovenskega gospodarstva so zaposleni," je povedal tudi gospodarski minister Matjaž Han. Izpostavil je spoštovanje zaposlenih, sodelovanje in solidaren odnos.
Da je sodelovanje pomembno, je prav tako menila Tjaša Redek z ekonomske fakultete v Ljubljani. "Seveda pa ima veliko nalog pred sabo država na eni strani, velik del teže našega napredka pa nosijo podjetja," je dodala.
Pri tem so gospodarstveniki izkoristili navzočnost treh članov aktualne vlade - gospodarskega ministra Hana, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo Alenke Bratušek.
Šimonka je povedal, da je sodelovanje z aktualno vlado boljše, kot je bilo prej, a če do konca oktobra ne bo rezultatov na energetskem področju, lahko vsak mesec štejemo škodo v desetinah milijonov evrov. "Doslej je bilo narejenega bolj malo, a z razumevanjem sprejemamo odločitve in aktivnosti, ki jih je vlada storila v tem kratkem mandatu," je dejal.
Znano je, da si v gospodarstvu želijo predvsem uvedbe kapice na cene energentov oz. regulacijo cen energentov. Gospodarstvo ne pričakuje toliko finančne pomoči, bolj si želi konkurenčnih pogojev poslovanja, je spomnil Šimonka in tudi Božič je dejal: "Nič nam ne bo pomagalo, če bomo od države dobili ne vem koliko milijard za pokritje izgub, ker bodo cene energije tako visoke, znižati moramo ceno energije."
Regulacija samo v Sloveniji ni mogoča, je opomnil Boštjančič in tudi Bratuškova je opozorila, da lahko Slovenija glede tega vprašanja ukrepa le v sodelovanju s preostalimi članicami EU. "Če bi želeli sami določiti kapico na cene energentov, bi nas to stalo 10 milijard evrov, če vemo, da je slovenski proračun težak 14 milijard evrov, mislim, da nam je jasno, da tega sami ne moremo narediti," je dejala.
V gospodarstvu se tega zavedajo. "Z buldožerji moramo v Bruselj," je zahteval Božič in dodal, da moramo biti v Bruslju glasni in kričati.
Če ne uspemo s kapico na cene energentov in ne najdemo mehanizma za omejitev rasti cen, potem podjetjem grozi ustavljanje proizvodnje in omejevanje storitev. Predsednik uprave NLB in predsednik ameriško-slovenske gospodarske zbornice AmCham Slovenija Blaž Brodnjak tako vidi rešitev v ukrepih, kot jih je prejšnja vlada uvedla ob epidemiji covida-19.
Ob tem je spomnil na še eno težavo, ki te dni pesti gospodarstvenike, to je predlog sprememb pri dohodnini, ki jih je v teh dneh vlada poslala v potrditev v DZ. Kot je dejal, gre za "klofuto vsem ambicioznim, delovnim in kreativnim". Na umik predloga novele zakona o dohodnini iz zakonodajnega postopka upa tudi Tibor Šimonka, saj bi bila škoda po njegovi oceni veliko večja od koristi, zaradi katerih jo finančno ministrstvo predlaga.
Boštjančič je na to odgovoril, da za zdaj predlagajo le manjše spremembe davčne zakonodaje, bistveno obsežnejše bodo sledile prihodnje leto. A že v novem predlogu novele zakona o dohodnini se nakazuje smer, v katero želimo iti, je dejal in spomnil na olajšavo za mlade kot novost dohodninske zakonodaje. "Želimo narediti okolje, da bodo predvsem mladi ostajali v Sloveniji. Olajšava za mlade je majhen korak, naslednje leto bo narejeno bistveno več," je dejal. Napovedal je tudi okrepljena prizadevanja za privabljanje tujih investicij.
