V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da je za uspešen nastop na tujih trgih nujno več povezovanja in podpore.
Kot so izpostavili v današnjem sporočilu za javnost, brez mednarodno konkurenčnega gospodarstva ne bo vzdržne gospodarske rasti, pa tudi ne razvoja, ki je edino učinkovito orodje, da prebrodimo trenutne globalne izzive.
Kot je poudaril direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Matej Rogelj, je ob tem ključno preseči razdrobljenost podpornega okolja za podjetja in okrepiti medsebojno sodelovanje pri vstopu na oddaljene trge, kar je nenazadnje izpostavljeno tudi v strateškem načrtu razvojnega preboja zbornice.
Slovenska odvisnost od globalnega trga na eni strani zahteva oblikovanje čim bolj prijaznega domačega poslovnega okolja, na drugi pa stimulativne in stabilne podporne mehanizme za internacionalizacijo.
V to je prepričan Rogelj, ki zagovarja nujnost okrepljene podpore in mednarodne promocije naših šampionov ter kandidatov za šampione. Ob tem izpostavlja pomen krepitve in širitve ekonomskih predstavništev, saj je trenutno na 58 diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini samo 17 ekonomskih svetovalcev. Težavo bi po Rogljevem mnenju rešili tudi z bolj fleksibilnim odločanjem glede lokacij in izborom ter napotovanjem osebja.
Po njegovem prepričanju je pomembno tudi oblikovanje konzorcijev oz. skupin podjetij in vstopnih točk za podjetja, ki jih zanimajo tehnološki preboji na tuje trge ter partnerstva za razvoj s tujimi subjekti. To je, kot je poudaril, skladno z nišno naravnanostjo slovenskih prebojnih podjetij.
Ob tem je spomnil, da je Slovenija tesno vpeta v mednarodne gospodarske tokove, saj izvoz in uvoz predstavljata okoli 80 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Podjetja 45 odstotkov svojih prihodkov ustvarijo na tujih trgih, pri čemer 56 odstotkov vsega izvoza ustvari 100 največjih izvoznikov. Blagovna menjava Slovenije s sedemindvajseterico držav EU sicer v zadnjih mesecih narašča počasneje kot z drugimi državami, kar je po Rogljevi oceni povezano s povečano negotovostjo v glavnih trgovinskih partnericah naše države, predvsem z upočasnjevanjem rasti povpraševanja po slovenskih izdelkih v predelovalnih dejavnostih.
Po podatkih GZS so slovenske neposredne naložbe v tujini skromne in so konec leta 2020 znašale zgolj sedem milijard evrov, kar predstavlja 15 odstotkov BDP. "Ta delež odraža premajhno ambicioznost slovenskih podjetij pri internacionalizaciji poslovanja. Pomembnejše tržne deleže in s tem trajnejšo prisotnost na tujih trgih lahko družbe dosegajo le z neposredno prisotnostjo," je še dejal Rogelj in med primeri uspešnega plasiranja na tujem trgu izpostavil projekt slovenske avtomobilske industrije GREMO (GREen MObility). Ob tem so sicer primeri dobrih praks redki in to kljub izjemnim rezultatom slovenskih podjetij, na primer na področju inovativnosti, je še opozoril.
