Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je po četrtkovih neurij, ki so prizadela zlasti vzhodni del države, izrazila pričakovanje, da bo država kmetom v že tako težkih časih, ko se soočajo s posledicami rusko-ukrajinske vojne, pomagala. 
Ob tem zbornica predlaga kratkoročno in dolgoročno rešitev za pomoč kmetom, ki jih je prizadela ujma.
Kot so v današnjem sporočilu poudarili na KGZS, je ujma povzročila veliko škode na poljščinah, v sadovnjakih, na drevesih in vinogradih. "Marsikje so nalivi povzročili erozijo plodnih tal. Prišlo je do odnašanja zemljine, rodovitnega in kakovostnega zgornjega sloja zemlje, ki se ustvarja dolga leta. Veliko škode je bilo tudi na kmetijskih objektih," so zapisali.
Kmetje se trenutno, kot poudarjajo, že soočajo s posledicami vojne in nizkih odkupnih cen, zdaj pa so še močne ujme marsikateremu kmetu odvzele pridelke in ga s tem dodatno prikrajšale za dohodek.
"Podnebne spremembe povzročajo vse pogostejša neurja, ki smo jim priča že zadnjih nekaj tednov, pričakovati pa je, da se bodo v tem obdobju še pogosteje pojavila," so zapisali.
Na KGZS si zato v teh negotovih časih želijo pomoči države, predlagajo pa tudi kratkoročno in dolgoročno rešitev za kmete. Kratkoročno se jim zdi najbolj učinkovita rešitev možnost odpisa dajatev za kmete z najbolj prizadetih območij, dolgoročno pa od države pričakujejo povišanje sofinanciranja zavarovanja s 50 na 60 odstotkov in ureditev sistema zavarovanja tako, da bi bili vsi kmetje v enakem položaju.
V četrtek so več delov države prizadela neurja z močnim vetrom in debelo točo, najhuje je bilo na vzhodnem delu države, in sicer v Celju z okolico, na Koroškem, Dolenjskem, v Zasavju in Kamniku.
Prizadeta območja si sicer že ogledujejo kmetijske svetovalne službe v okviru KGZS, posledice neurja pa si s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem in direktorjem Janezom Pircem danes ogleduje tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.
