V radovljiškem čebelarskem muzeju so ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje zagnali projekt Svet opraševalcev. Projekt je sestavljen iz knjige, razstave, interaktivnih vsebin in delavnic, opozarja pa na ogroženost opraševalcev, ki jih vsaj delno potrebuje kar tri četrtine poglavitnih rastlinskih vrst.
Kot je na današnjem začetku projekta povedala direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole, projekt pomeni nadaljevanje stalne razstave, ki so jo, prenovljeno, v čebelarskem muzeju odprli lani. Projekt predstavlja raznolik svet opraševalcev in razlaga medsebojne odnose med opraševalci in rastlinami."V sodobnem svetu se zanimanje za čebele povečuje, ne samo zaradi njihovega pomena pri opraševanju rastlin, temveč tudi zaradi vse večjega zavedanja o njihovi ogroženosti. Vendar opraševalke niso samo medonosne čebele, nepogrešljive so tudi druge žuželke. To so čmrlji, čebele samotarke, metulji in naključni obiskovalci cvetov," je pojasnila Petra Bole.
Ob tem je poudarila, da sta ohranjanje in varstvo okolja ter tudi gospodarstva odvisni od množične prisotnosti zdravih opraševalcev, saj nam ti med drugim zagotavljajo tudi potrebno hrano. V nekaterih delih sveta opraševalcev že ni več dovolj, zato je bil njihovo vlogo prisiljen prevzeti človek, s cvetnim prahom in čopičem v rokah.
Predsednik uprave SID banke Damijan Dolinar je poudaril, da so opraševalci ključnega pomena za trajnostni razvoj. Vendar pa postajajo vse bolj ogroženi, in sicer zaradi podnebnih sprememb, segrevanja ozračja, gojenja pretežno monokultur, bolezni, uporabe kemijskih sredstev za zaščito rastlin ter drugih škodljivih vplivov.
Kot je poudaril Dolinar, se te problematike zavedajo tudi v SID banki, ki se zato že več kot deset let posveča preoblikovanju gospodarstva v bolj trajnostne in krožne oblike poslovanja. Banka je tako prispevala tudi donacijo za razširitev dela stalne razstave v Čebelarskem muzeju Radovljica s to novo, aktualno vsebino.
Ključen del projekta je tudi nova monografija z naslovom Svet opraševalcev avtorjev Petre Bole, Ivana Esenka in Andreja Šaleharja. Poleg tega projekt sestavljajo še interaktivne pedagoške vsebine. Tako so danes učenci Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem izdelali gnezdilnico za čebele samotarke, ki jo bodo postavili pred svojo šolo.
Zbrane je na današnji prireditvi nagovorila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Kot je opozorila, sta naše življenje in razvoj na dolgi rok odvisna od nemotenega delovanja ekosistemov. Želja ljudi po materialni rasti pa ne upošteva dejstva, da so naravni viri omejeni in hitro se približujemo zgornjih mejam zmožnosti planeta.
Svet se je od časa, ko je živel in deloval znameniti čebelar Antona Janša, krepko spremenil. Te spremembe pa vplivajo tudi na opraševalce, ki se v tako kratkem času niso mogli prilagoditi. Tako so vse pogostejši tudi pomori čebel, na katere vplivajo različni dejavniki.
Temperatura ozračja bo v prihodnje še naraščala, tudi ekstremnih vremenskih pojavov bo še več. Čebele bodo izgubile določene paše in brezpašna obdobja se bodo podaljšala. Opraševalce čaka nestanovitna prihodnost. Tudi sicer bodo leta, ki prihajajo, čas bolečih sprememb, je opozorila klimatologinja in dodala, da se življenje prek svojih možnosti končuje.
Kot je izpostavila Lučka Kajfež Bogataj, je tako, kot je bil zgrešen model komunizma, zgrešen tudi model kapitalizma. Nesmiselnost nenehne zahteve po rasti in s tem povezani okoljski problemi se vse bolj odražajo v naših življenjih.
Za zeleno prihodnost bodo potrebne spremembe našega življenjskega sloga in miselnosti, pri čemer bo treba zunanjo rast zamenjati z notranjo. Predvsem pa so na potezi politiki, ki bi morali imeti vizijo trajnostnega razvoja, je povedala slavnostna govornica.
