Poslovno srečanje v Mariboru je danes gostila Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ), v sodelovanju z regijskimi zbornicami celjske, koroške in savinjsko-šaleške zbornice ter zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).Slovenska kmetijstva in živilska industrija, ki je globalna pandemija po ugotovitvah udeležencev današnjega srečanja kmetijskih in živilskih podjetij vzhodne Slovenije ni preveč prizadela, se je ob energetski krizi, še dodatno okrepljeni z ukrajinsko-ruskim konfliktom, znašla v resnih težavah.
To bodo močno občutili tudi potrošniki, so opozorili.
Kot je povedal predsednik ŠGZ Roman Glaser, nekoč dolgoletni prvi mož Perutnine Ptuj, se panoga trenutno nahaja v silno zahtevnem obdobju. Če so podjetja pandemijo tudi z obsežno in ciljano pomočjo države dobro prestala, so se visoke podražitve energentov zelo zajedle v delovanje celotnega gospodarstva.
Ob tem po njegovem prihaja do pomanjkanja določenih surovin, kar bi se lahko jeseni še okrepilo, s tem pa bodo radikalno višje tudi cene, kar bo zelo vplivalo na poslovanje podjetij.
"Bojim se, da bo že tako visoka inflacija do konca leta še zrasla in bo močno prizadela potrošnika, ki bo zaradi vsega tega moral omejiti svoje nakupovalne navade. Dve veliki nemški trgovski verigi Aldi in Lidl sta že napovedali podražitev hrane za 20 do 50 odstotkov, do česar bo verjetno prišlo tudi v Sloveniji, za zdaj pa lahko le ugibamo, kako močno bo to vplivalo na potrošniške navade. Zagotovo pa se bo poznalo v negativni smeri," je dodal Glaser.
Da trenutne razmere še kako vplivajo na njihovo poslovanje, je potrdil tudi predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec. Cene svinjskega in govejega mesa so zrasle za 80 odstotkov, potrošni material je dražji za sto odstotkov, energenti celo za 500 odstotkov. Vse to po sedanjih izračunih za njegovo podjetje pomeni pet do deset milijonov evrov na letni ravni.
Krivec sicer zagotavlja, da razmere na kakovost hrane ne bodo vplivale, se bo pa zagotovo spremenila struktura, saj bo potrošnik najverjetneje začel posegati po cenovno dostopnejših izdelkih. Ne gre namreč za dvige v višini pet ali deset odstotkov, pač pa tudi 40 ali celo več odstotkov, je dejal in dodal, da je mogoče pričakovati tudi nihanja navzdol, ko bo potrošnja nekoliko upadla in bo prišlo do viškov ter rahle normalizacije cen. "Vendar vsaj kratkoročno hrana ne bo tako poceni kot je bila donedavnega," je bil jasen.
Hkrati bo to vplivalo tudi na sivi trg, kar pa po njegovem lahko vpliva na kakovost. Slednji je namreč v Sloveniji močno prisoten in celo raste. Kar se tiče govedine je ta že več kot 30-odstoten, na področju svinjine pa celo več kot polovičen.
Primanjkljaj bodo morali nadoknaditi z dvigom cen, iskati nove trge in uvajati nove tehnologije, a tako hitrega dviga praktično ni mogoče nadomestiti na kratek rok, ob tem pa dogajanje vpliva tudi na naložbene načrte podjetij, ki so sicer nujni. "Že 25 let vodim podjetje in v teh letih nismo bili nikoli negativni. Letos bi ta trenutek podpisal za neko ničlo," je priznal Krivec.
Podobno je razmere v vinski panogi opisal Vinko Mandl iz Ptujski kleti, kjer občutijo rastejo cen fitofarmacevtskih sredstev in energentov, ob tem pa dobavitelji steklenega programa cene dvigujejo že praktično mesečno.
Če je vinski sektor v času pandemije največ škode utrpel v gostinskem in turističnem sektorju, pa so letošnje leto začeli zelo dobro. Ptujska klet je namreč v prvih treh mesecih beležila rekordno prodajo, za kar 40 odstotkov višjo od leta 2019, predvsem po zaslugi izvozu.
Vseeno bodo tudi vinarji prisiljeni v dvig cen. Po besedah Mandla bodo dolgoročno morali preslikati prvo ceno vinogradnikov, saj ti ne bodo mogli preživeti, če ne bodo prejel vsaj po evro za kilogram grozdja. kakovostnega slovenskega vina pod pet evrov na trgovskih policah skoraj več ne bo mogoče dobiti, je prepričan Mandl.
Z višanjem cen vseh energentov, pa tudi z rastjo cen mineralnih gnojil, se srečujejo tudi v podjetju ŽIPO iz Lenarta, a dodajajo, da so po drugi strani zrasli tudi cenovni okvirju nekaterih njihovih izdelkov.
Ob tem je tehnični direktor podjetja Mitja Kranjc poudaril, da so jih razmere prisilile razmišljati tudi v smer koristne uporabe vseh surovin, tudi tistih, ki so jih nekoč še odlagali. Že pred leti so tako začeli uporabljati koruzne ostanke kot obnovljiv vir energije za toplotno oskrbo. Delajo tudi na bolj ciljani uporabi fitofarmacije.
