Analitika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v projekcijah gospodarskih gibanj do leta 2024 Sloveniji za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, za 2023 pa 3,2-odstotno.
Inflacija bo po ocenah povečana vsaj še v prihodnjem letu, naj pa bi v letošnjem letu, ko naj bi povprečna rast cen znašala 5,2 odstotka, dosegla vrh.
Kot pravijo analitiki GZS, bodo gospodarski obeti letos kljub izzivom, ki jih predstavlja geopolitično tveganje na vzhodu Evrope, za Slovenijo razmeroma ugodni. Rast bo v še večji meri temeljila na domačem povpraševanju, še posebej na povpraševanju gospodinjstev ter na javnih in zasebnih investicijah.
Po napovedih GZS se bo realna rast izvoza po lanskem več kot 13-odstotnem povečanju letos umirila na 5,5 odstotka, prihodnje leto pa na 3,5 odstotka. Umiril se bo tudi uvoz. Ugodne razmere na trgu dela naj bi se nadaljevale; registrirana stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala 6,8 odstotka, prihodnje leto 6,2 odstotka.
Inflacija naj bi letos po pričakovanjih analitikov gospodarske zbornice dosegla vrh, na letni ravni naj bi znašala 5,2 odstotka. Nato naj bi se prihodnje leto umirila na povprečno tri odstotke. Pod dveodstotni inflacijski cilj Evropske centralne banke naj bi se v povprečju spustila v letu 2024.
Slovenija je v letu 2021 zabeležila 8,1-odstotno gospodarsko rast. Postpandemično okrevanje je preseglo vse napovedi domačih in mednarodnih ustanov, ki so se večinoma gibale okoli šestih odstotkov. Za letos so njihove napovedi segale do petodstotne rasti.
Že proti koncu leta 2021 je močan gospodarski odboj začel po vsem svetu spodbujati rast cen, predvsem energentov. Posledično so poskočile cene hrane in drugih dobrin. Ob še vedno visoki negotovosti v povezavi z epidemičnimi razmerami so se podjetja soočila tudi z omejitvami pri dobavah in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Vsemu temu se je v zadnjem času pridružil še en dejavnik tveganja - vojna v Ukrajini.
Evropska komisija je tako pred dvema tednoma že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8 odstotka. Leta 2023 naj bi se rast upočasnila na 3,6 odstotka. Znižanje napovedi so v Bruslju pojasnili zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi, pričakujejo pa močno rast potrošnje ter visoko rast naložb.
Napoved za letos naj bi po neuradnih informacijah znižal tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), po informacijah časnika Delo naj bi Sloveniji za letos napovedoval 4,2-odstotno rast, kar je 0,5 odstotne točke nižje od zadnje napovedi v lanskem letu. Uradni podatki sicer še niso znani, dokler se z njimi ne seznani vlada. Ta je obravnavo spomladanske napovedi Umarja začela prejšnji teden, z obravnavo pa bo nadaljevala na eni od prihodnjih sej, so danes sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
