Razvojna agencije Zgornje Gorenjske je v okviru projekta Zaposlitveni dnevi in karierni razvoj mladih danes v Radovljici pripravila okroglo mizo o aktualni problematiki pomanjkanja kadrov v gostinstvu in turizmu.
Na njej so sodelovali predstavniki šol in podjetij ter mladi, ki so razpravljali o možnostih za izboljšanje stanja.
Kot je izpostavila Hermina Biščević iz Razvojne agencije Zgornja Gorenjska (Ragor), srednje in višje šole opažajo upad vpisa v gostinske in turistične programe, delodajalci pa imajo vse večje težave pri iskanju kadrov. Zato se je Ragor lotil tesnejšega povezovanja različnih akterjev na tem področju.Ravnatelj Srednje gostinske in turistične šole Radovljica Ivan Damjan Mašič je pojasnil, da število dijakov na omenjenih programih upada že vrsto let, do drastičnega upada pa je prišlo leta 2012, ko se je število dijakov na njihovi šoli praktično prepolovilo. "S problemom se srečujemo že vsaj 10 let, epidemija pa je krizo še poglobila," je izpostavil.
V zadnjih dveh letih so drastičen upad vpisa zabeležili tudi na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled, v katero se je lani vpisalo najnižje število študentov doslej. Do danes je sicer na omenjeni šoli diplomiralo že skoraj 1900 ljudi, vendar se direktor šole Peter Mihelčič boji, da jih je tretjina v zadnjih dveh letih zamenjala panogo in se podala v druge vode.
Delodajalci imajo tako vse hujše težave z iskanjem kadra. Direktor gorenjske območne enote Zavoda RS za zaposlovanje Uroš Kopavnik je pojasnil, da so imeli lani na področju gostinstva in turizma objavljenih skoraj 1700 prostih delovnih mest. Četudi se trudijo iskalce zaposlitve usmerjati na to področje, pa omenjenih prostih delovnih mest, še zlasti ob hkratnem upadanju števila brezposelnih, ne morejo zapolniti.
Epidemija je krizo še poglobila. "Ljudje so šli v druge branže, ogromno jih je šlo v proizvodnjo in veliko se jih ne bo vrnilo," je opozorila vodja urada za delo Jesenice in Radovljica Mojca Klement. Kot je izpostavila, smo v začaranem krogu. Ker je v gostinstvu in turizmu premalo ljudi, so tisti, ki so, bolj obremenjeni, ko so preveč obremenjeni, pa gredo drugam.
Dekanja Visoke šole za hotelirstvo in turizem Bled Tadeja Krašna je izpostavila, da jih veliko hodi tudi v Avstrijo, kjer so plače toliko boljše, da jim slovenski delodajalci ne morejo konkurirati. Prepričana pa je, da so tudi drugi načini, da se privabi zaposlene. "Delodajalci morajo prisluhniti mladini, ker ta mladina funkcionira drugače, kot smo mi," je izpostavila.
Lastnica jeseniškega gostišča in restavracije Ejga Alenka Dovžan je prepričana, da ni problem v plačilu, prav tako tudi ne v delovnem času, saj se zaposlenim prilagajajo, da so lahko prosti in gredo na dopust. Problem vidi predvsem v tem, da je mladina drugačna in si ne želi opravljati nekaterih del, četudi je z njimi mogoče dobro zaslužiti.
Dovžanova ima dobre izkušnje z mlajšimi upokojenci, kar se tiče mladih, pa ugotavlja, da je le približno 10 odstotkov tistih, ki pridejo na prakso, res odličnih, pripravljenih delati in se učiti. Kot so na današnji okrogli mizi povedali angažirani dijaki in študenti, so se za ta poklic odločili, ker jih resnično zanima in veseli, saj je veliko dela z ljudmi, komunikacije in novih poznanstev.
Dijak Žan je pojasnil, da velika večina mladih ne ve, kaj je njihova strast in kaj si želijo delati, zato jim je treba pokazati ta poklic kot nekaj, v čemur lahko res uživajo. Strokovna sodelavka radovljiške osnovne šole Jelka Berce pa ugotavlja, da mladim pri odločitvi mnogo pomeni osebna izkušnja in možnost, da v živo izkusijo nek poklic.
Prednost gostinstva in turizma je tudi v tem, da omejitve vpisa v programe ni, prav tako je veliko ponudb za delo. Plače so vse boljše, pa tudi zavedanja o pomenu pogojev dela je vse več. Nekoč veljalo, da je bil na prvem mestu gost, sedaj pa se vse bolj uveljavlja pravilo, da če se bo dobro počutil zaposleni, se bo dobro počutil tudi gost, je poudaril Mihelčič.
