Slovenski turizem je po omejitvah zaradi epidemije covida-19 leto začel pozitivno, vendar so se zaradi vojne v Ukrajini razmere spremenile, so ugotovili na okrogli mizi z naslovom: "Pokoronska oživitev slovenskega turizma", ki je potekala v okviru sejma Alpe Adria, poroča STA.
Prihod turistov iz bolj oddaljenih držav je vprašljiv, zato bo treba okrepiti promocijo v Sloveniji in v bližnjih državah. Predstavniki države ob tem ne izključujejo niti novih turističnih bonov.
Kot je na današnji okrogli mizi z naslovom Pokoronska oživitev slovenskega turizma v luči najnovejših dogodkov v Ukrajini dejala v. d. generalne direktorice direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Ksenija Flegar, bo država še naprej pomagala slovenskemu turizmu, tako s ciljanimi ukrepi za določene panoge kot morda tudi z novimi turističnimi boni.
Ob tem je dodala, da ta ukrep še preučujejo, zato podrobnosti ni mogla razkriti.
"Slovenija je za pomoč turizmu v času pandemije covida-19 namenila milijardo evrov. Zdaj bo pomagala tudi tistim panogam, npr. sejemskemu turizmu, mestnim hotelom, ki od pomoči niso imeli veliko. Do konca meseca bo zunaj razpis, ki predvideva 10 milijonov evrov pomoči za vse iz omenjenih panog, ki jim je promet padel za več kot 75 odstotkov," je napovedala Flegarjeva.
V. d. direktorice Slovenske turistične organizacije (STO) Ilona Stermecki je izpostavila negativne učinke vojne v Ukrajini, ki pa se jim je treba prilagoditi. "Zaenkrat ne beležimo večjih odjav rezervacij iz bolj oddaljenih držav, vendar pa ni novih. Zato se bomo morali znova bolj usmeriti na domačega gosta in goste iz bližnjih držav," je poudarila. Napovedala je, da bo STO okrepila svoje promocijske aktivnosti v "državah, ki so v radiju 500 kilometrov od Slovenije".
Predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije Matej Knaus je opozoril, da mora slovenski turizem stremeti h gostom, ki niso prišli v Slovenijo zaradi nizkih cen oz. napolniti vozila s cenejšimi pogonskimi gorivi. V Sloveniji si želimo nišnih gostov, ki vedo, kaj hočejo, in to tudi plačajo, je poudaril. Ob tem je ocenil, da je zaradi vojne v Ukrajini usmeritev na bližnje trge smiselna, še vedno pa moramo po njegovih besedah gledati tudi na bolj oddaljene trge. "Gostov iz Azije verjetno ne bo, je pa precej zanimanja za Slovenijo v državah Perzijskega zaliva, Izraelu in Severni Ameriki," je dejal.
Direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je pozdravil pomoč države, bil pa je kritičen do tega, kako se jo je razdelilo. "Razen bonov nismo bili deležni konkretne pomoči države. Tudi prej omenjeni razpis tega ne bo spremenil, saj je 75-odstotni padec prometa kot pogoj za pomoč postavljen previsoko. Poleg tega pa je tempo sprejemanja ukrepov v primerjavi z nekaterimi drugimi državami prepočasen," je dejal.
Pobegajlo je tudi opozoril na previdnost evropskih turistov. "Evropa, tako kot ostali svet, še vedno okreva po pandemiji covida-19, poleg tega pa smo priča valu podražitev, kar dodatno prispeva k negotovosti glede potovanj, čeprav raziskave kažejo, da si Evropejci močno želijo potovati," je dejal.
"V gostinstvu in turizmu smo kritični do razdeljevanja pomoči s strani države. Številni gostinci, ki so se v koronskih razmerah preusmerili na dostavo oz. prevzem hrane, so delali z višjimi stroški, da bi preživeli. Z delom so ustvarili tudi neke prihodke, zaradi katerih bodo številni zdaj morali vračati pomoč. To pa lahko številne pahne čez rob," je poudaril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Dodal je, da le padec prihodkov ne sme biti kriterij za upravičenost do pomoči.
Cvar se je ozrl tudi na kadrovsko problematiko. Kot je dejal, v panogi primanjkuje 10.000 delavcev, kar je četrtina vseh. S tem se srečujejo tudi sosednje države, zato so potrebne sistemske rešitve. Eden izmed predlogov je tudi manjša obremenjenost plač s prispevki, kar bi pomenilo njihovo rast. To bi vsekakor pritegnilo delavce v panogo, je ocenil.
Okroglo mizo je organiziralo Društvo turističnih novinarjev Slovenije.
