Ekologi brez meja so pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki bo drugo leto zapored na pobudo Lidla Slovenija potekal 24. aprila, spremljali prehranjevalne navade gospodinjstev v Škofji Loki.
Z odgovornim ravnanjem z viri in odpadki prihranimo, so poudarili in pripravili nasvete za manj zavržkov in za ponovno uporabo neužitnih ostankov živil.
Ekologi brez meja so pred dnevom brez zavržene hrane, ki bo letos izpostavil reciklirano kuharijo oz. recepte iz viškov hrane, zbrali nasvete za pravilno shranjevanje hrane in za ponovno uporabo neužitnih ostankov živil. V sklopu programa za raziskovanje zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti Hrana svoje mesto najde pa so spremljali navade dvo-, štiri- in šestčlanskih gospodinjstev v Škofji Loki.
Kot so ugotovili, so vsa zavrgla zanemarljivo količino hrane, kar kaže nove trende, ki lahko pripomorejo k manj zavržkom. "Izziv so sprejele družine, ki v osnovi dobro ravnajo s hrano, pridobljenih rezultatov pa ne gre posplošiti na populacijo celotne občine," je povedala predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Skupni imenovalec spremljanih družin je navada, da vsak član poseže po hrani, ki mu ustreza, kadar mu ustreza. Za sodelujoča gospodinjstva je značilna priprava večjih količin obrokov in zamrzovanje za trenutke, ko ni časa za kuhanje. Posegajo po hrani z lastnega vrta in lokalno pridelani hrani. Spremljanje navad je pokazalo, da se je včasih najboljše odreči živilom, ki jih pogosto zavržemo, so povzeli.
Ekologi brez meja so opozorili, da na svetu vržemo stran toliko hrane, kot jo pridelamo na površini, veliki za 635 Slovenij. "Če bi skupna količina zavržene hrane predstavljala državo, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu," so ponazorili. Z naslavljanjem te težave prispevamo k bolj učinkoviti rabi zemljišč in vodnih virov, upočasnjujemo podnebne spremembe in si prizadevamo za blaginjo vseh, so sklenili.
