Kartično plačevanje prinaša številne prednosti, a gotovina ne bo izginila, so menili udeleženci okrogle mize Kako sodobni načini plačevanja pripomorejo k družbenemu napredku in uspešnemu gospodarstvu.
Kot so ugotavljali, vsi ne izpolnjujejo pogojev za prejem kartice, prav tako bo nekaterim vedno ljubše rokovanje z gotovino.
Pojavljajo se ideje, da bi vsa prodajna mesta, ki so zavezanci za DDV, morala obvezno ponujati možnost sodobnega načina plačevanja, a to, kot je na okrogli mizi v organizaciji Akademije Finance pojasnil generalni direktor Finančne uprave RS (Furs) Ivan Simič, ni preprosto.
Banke po besedah vodje odseka plačilnega prometa v NKBM Matjaža Podrekarja podpirajo elektronsko poslovanje: "To nam omogoča lažjo obdelavo podatkov. Več elektronskega poslovanja pa prinese večji nadzor."
Sodobne oblike plačevanja z vidika potrošniške izbire podpira tudi poslovni direktor Mastercard Slovenija Luka Gabrovšek, saj, kot je pojasnil, včasih naleti na težave pri plačilu s kartico. "Nočemo izriniti gotovine, govorimo samo, da obstajajo določeni segmenti trga, kjer bi dodatna elektronizacija plačevanja izrinila to nevšečnost plačevanja z gotovino," je menil.
Direktor oddelka plačilni in poravnalni sistemi v Banki Slovenije Simon Anko je izpostavil, da bo gotovina vedno obstajala, a da ta stane. "Tukaj so jasni podatki o ceni gotovine, koliko stane, ne samo odvoz iz podjetja ob koncu dneva, tu je še zamenjava bankovcev in vsa logistika. Po nekaterih podatkih so stroški gotovine med enim in tremi odstotki bruto domačega proizvoda. To so izjemno visoki zneski, zato razmišljamo tudi o digitalnem evru," je dejal.
Ob tem je izpostavil Švedsko, kjer je kartično plačilo zelo razvejano, gotovinskih pa naj bi bilo samo še okoli 12 odstotkov plačil. Tudi zato so po njegovih besedah tamkajšnji upokojenci zahtevali, da se zakonsko zagotovi dostop do gotovine. "Gotovina bo še nekaj čas ostala, ne samo zaradi numizmatike, ampak tudi zaradi zagotavljanja anonimnosti, kar ni enako zasebnosti. Digitalna plačevanja so lahko zasebna, a niso anonimna," je podčrtal.
Da bodo vedno obstajali ljudje, ki ne bodo morali dobiti kartice, se je strinjal tudi Simič in dodal, da nekateri tudi raje sprejemajo gotovinska plačila. "Ljudi ne moreš prisiliti, da bi sprejeli samo kartično plačilo," je dejal.
Po njegovem mnenju bodo veliko vlogo odigrale banke, ki bodo morale zmanjšati provizijo za plačila s karticami. Gabrovšek in Podrekar sta sicer pojasnila, da trg sam niža cene in da so se v zadnjih letih provizije že znižale. Gabrovšek je izpostavil še, da je strošek gotovine za določene branže celo višji, saj obdelava gotovine stane več kot obdelava kartičnega plačevanja.
Sogovorniki so se dotaknili tudi pomena sodobnih bank, ki na trg postavljajo nove trende in tehnologije. Anko je izpostavil, da so sodobne banke omejene z vidika ponudbe, Podrekar pa je dodal, da predstavljajo izziv ter da jih tudi sam uporablja, da vidi, kaj ponujajo.
Simič je izpostavil, da Slovenci računov, ki jih odprejo v tujih evropskih bankah, tudi če gre za sodobne, ne morejo skriti. "Danes ni več tako, kot je bilo. Vsi računi, ki se odprejo v Evropi, so vidni in mi dobimo podatke iz vseh držav ter tako vidimo, kdo ima kje odprt račun," je izpostavil. Dodal je, da bi bilo po njegovem mnenju sicer dobro, da bi sodišče, ko nekdo umre, na Fursu vprašalo, če je imel pokojnik odprt kakšen račun v Švici, za katerega dediči niti niso vedeli.
