Ukrajina ima zelo dobro razvito kmetijstvo in je na tem področju velik izvoznik, a v celotnem uvozu Evropske unije ne predstavlja velikega deleža. Tako morebitni izpad dobav zaradi dogajanja tam verjetno na splošno ne bi zelo zamajal evropskega trga, premiki pa so možni v specifičnih verigah, meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Ukrajina ima zgodovinsko gledano močno kmetijsko panogo. Z vidika naravnih danosti ima zelo dobre pogoje za poljedelstvo, ki je geografsko gledano bolj skoncentrirano na zahodnem delu države.Kmetijstvo je tako za to državo zelo pomembna panoga. Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina uspela razviti zelo sodoben sektor in ima nekaj zelo velikih vertikalno integriranih sistemov. Gre za svetovno primerljive gospodarske sisteme oz. družbe, ki so vpete v mednarodne verige in imajo izobražen kader, nekateri sistemi so prisotni tudi na mednarodnih borzah, je razmere v Ukrajini na področju kmetijstva in agroživilstva na splošno za STA opisal Kuhar.
Ukrajina je tako velik izvoznik kmetijskih proizvodov in pomemben dobavitelj tudi za EU. Vseeno v celotnem uvozu EU ne predstavlja velikega deleža, je pojasnil.
Je pa vloga Ukrajine večja v določenih evropskih oskrbnih verigah. To so denimo olja, predvsem sončnična in repična olja, kjer Ukrajina dosega okoli 80 odstotkov uvoza teh oljnic v EU. Je pa treba dodati, da je Evropa tudi sama precejšnja proizvajalka teh oljnic in je zato njen uvoz relativno manjši, je dodal. Podobno kot pri oljnicah je tudi pri koruzi.
"Ne morem reči, da bi morebitni izpad zelo zamajal evropski trg, bi pa v teh specifičnih verigah nedvomno prišlo do nekih premikov," je dejal Kuhar.
Spomnil je sicer na izkušnjo iz obdobja epidemije covida-19, ko je šlo prav tako za krizno stanje in so bile verige, družba in ekonomija pod močnimi pritiski. A prehranske verige so tudi v tem času "ohranile svoj tempo" oz. delovanje. Tudi v primeru, da bi prišlo do nekih večjih izbruhov, ta del gospodarstva torej razmeroma dobro deluje, je dejal agrarni ekonomist.
Bo pa dogajanje v Ukrajini zagotovo posredno, v povezavi z drugimi sektorji, denimo energetiko, vplivalo na cene hrane. Kot je opozoril Kuhar, sta namreč kmetijstvo in živilstvo panogi, ki sta zelo vpeti v energetske nabavne verige, zato se podražitve v slednjih poznajo tudi na dogajanju v agroživilskih sistemih.
