Gruzijca s slovenskim potnim listom, Vladimirja Stepanio, generalnega direktorja ameriškega podjetja Silk Road iz Seattla, ki je magistriral ekonomijo na univerzi v New Yorku (NYU) in doktoriral na univerzi Anaheim, slovenski (košarkarski) javnosti ni treba posebej predstavljati.
| Gruzijski "Pink Panter" podobno uspešen tudi v poslu Kar zadeva njegovo sedanje delo (FMCG) in posel z blagom široke porabe pa je pri nas Stepania vsekakor neznanka. Zato je še toliko bolj zanimiv sogovornik,ki tudi na prostoru regije Adria išče poslovne partnerje. Po igranju v NBA in zaključku kariere se je ustalil v ZDA, kjer živi z družino in se ukvarja tudi z uvozom blaga široke porabe iz Evrope. |
Zdravo Vladimir. Tokrat se ne bomo pogovarjali o košarki ampak o vašem sedanjem delu predvsem kar zadeva posel trgovine. Kakšna je po prihodnost prodaje na drobno, kako je glede delovne sile v času koronakrize v ZDA in ali se dogaja kaj podobnega temu, čemur smo priča v Evropi, ko manjka npr. voznikov in še marsikaterega profila delavcev?
Da, znatno je pomanjkanje delovne sile, tako kot so prisotne težave v dobavni verigi. Tako stanje povzroča inflacijo in to pomeni višje cene, prazne police in manj zaposlenih za zadovoljevanje potrošnikovega povpraševanja. Zvezna banka v ZDA spoštuje svoje zaveze, prenehala je tiskati denar, potekajo pa različne dejavnosti, ki niso prijazne do podjetij na državni in zvezni ravni. Po podatkih US Bure Labor se ustavlja pomoč pri skoraj 10 milijonih začetnikov na različnih delovnih mestih. V tednu, ki se je končal 22. januarja, je tradicionalno pomoč zveznih držav zaradi brezposelnosti prejemalo 1,63 milijona Američanov, kar je 44.000 manj kot teden pred tem. Ljudje niso motivirani za delo, ko pa dobijo skoraj podobno vsoto denarja, ko sedijo doma v brezdelju. V primeru, da se fiskalna politika ne spremeni, bo trg dela nihal in to bo zelo obremenjevalo dobavno verigo v ZDA.
Pandemija je torej spremenila marsikaj in bomo posledice šele čutili, cena hrane že strmo raste in se obrisi krize v Evropi kažejo, kako pa je v ZDA?
Ob pravilni politiki bi bila v letu 2020 poraba manjša, a smo imeli nenormalno spodbudo dotoka kapitala in likvidnosti ter posledično povečano porabo. Taka politika je bila temelj inflacije v povezavi z negativnimi obrestnimi ukrepi. Kar 30 trilijonov državnega dolga in sedemodstotna inflacija ne bosta pomagali pri omejevanju obresti, ki jih lahko ustavimo le z vzporedno dinamiko spremljanja dogajanja, saj bo v nasprotnem primeru pobralo tako borzo kot dolar. Zvezna banka (Fed Bank op.p.) poskuša zmanjšati škodo, a mislim, da zaenkrat ukrepa zgolj z minimalnim posredovanjem in brez jasne strategije za prihodnost.Morali bi ukrepati hitreje in podati odgovor na povečevanje inflacije ter rast cen po svetu oz.v ZDA. Obstajajo kalkulacije glede uradnih podatkov CPI (indeks cen življenjskih potrebščin), saj se je ta spremenil v zadnjih 30 letih. Sedaj je te ta višji za cca.15 odstotkov.
Kakšna pa je v tem stanju po vaše prihodnost prodaje na drobno, ki je v času pandemije vendarle dosegala dobre rezultate, kajne?
Prihodnost maloprodajnega poslovanja v ZDA in Kanadi vidim predvsem v smeri nadaljnjega razvoja množičnih platform za uporabo e-trgovine, kot sta Amazon Fresh. Sedaj prihaja s spletno ponudbo tudi največji trgovec, Walmart Online. Ne smemo pozabiti, da ima tehnologija ključno vlogo pri upravljanju dobavne verige. Trenutno imamo npr.v Seattlu več podjetij, ki so v lokalni zasebni lasti in preizkušajo dostavo hrane prek dronov. V bistvu do te storitve ne morejo vsi, še posebej ne ljudje, ki živijo v mestu v stanovanjih večjih zgrad, a ko bo metoda zaživela se bo spremenila celotna igra v tej industriji in dramatično se bodo znižali stroški. Lepo bi bilo, da je tudi Slovenija pionir tovrstnih inovacij in upam, da bo prva v vrsti, ki bo imela koristi od teh inovacij. Seveda je predpogoj vsega, da v kratkem času ustavimo Covid, da bi se lahko milijoni ljudi vrnili na delo in začeli proizvajati vrednost .Tudi regionalne, manjše verige supermarketov imajo seveda lahko od tega razvoja konkurenčne prednosti, da svojim odjemalcem zagotovijo še boljšo storitev.
Kakšna je prihodnost izvoza izdelkov v ZDA, zanima nas predvsem izvoz iz naše jadranske (balkanske) regije?
Dobra novica za izvoznike je, da bodo kupci v ZDA vedno imeli veliko željo po domači in okusni hrani. Eko in zdrava hrana sta še posebej izpostavljena. Povpraševanje tudi po izdelkih iz vaše regije je veliko. Skoraj nemogoče je na ameriškem trgu ponuditi zadostno ponudbo kvalitetne vode, vina, pit, testa, zamrznjenega bureka, testenin, olivnega olja, feta sira, sirupov, kajmaka in številnih drugih specialitete. Dejstvo je, da ljudje, ki živiijo bodisi v Kaliforniji ali Chicagu in imajo možnost nakupovanja evropske hrane iz vaše regije to hvalijo kot okusno in zaželeno, a težko je poskrbeti za velika naročila, ki jih je treba, če hočeš delati v ZDA. Je pa mediteranska hrana dejansko številka ena v Severni Ameriki glede na poročilo Health Benefit StandPoint in zato je tu velika priložnost za izvoz in tudi v mojem podjetju se tega zavedamo in poskušamo to unovčiti. Zgoraj omenjeni izzivi sicer močno vplivajo na dobavno verigo uvoza iz jadranske in sredozemske regije, na posel pa vplivajo: inflacija, pomanjkanje tovora, podvojeni ali celo potrojeni stroški prevoza. Kljub temu bi lahko s pametnimi investicijami v novo proizvodnjo in napredne tehnologije ter sodelovanjem z novimi dobavitelji, ki predstavljajo nove distribucijske poti, zelo okrepili izvoz iz regije Adria, kjer je tudi Slovenija.
Ali lahko na kratko razložite povečane stroške tovora predvsem kar zadeva ladijski prevoz, s čimer se ubada ves svet?
To je zelo aktualna tema. Preprost odgovor je ta, da gre za trgovinsko neravnovesje med ZDA in Azijo, o čemer se ne govori veliko. V zadnjih nekaj mesecih je bil trgovinski primanjkljaj ZDA okoli 80 bilijonov (1000 milijard dolarjev) na mesec, kar trilijon (tisoč bilijard, 1 bilijarda je 1000 bilijonov) pa leta 2021. To so nore številke. Si lahko predstavljate, koliko morskih kontejnerjev vstopa v ZDA in koliko manj jih gre sedaj v tej krizi na pot? Živim na območju Seattla in lahko vsakodnevno vidim nepregledno število praznih zabojnikov v pristaniščih na cca.30 km. To pa je le majhen del problema, saj so poleg tega tudi številni drugi izzivi in težave, ki ne bodo hitro izginile. Zato bi morali biti v bližnji prihodnosti pripravljeni na pomanjkanja in povišanje cen. Edini izhod je prosti trg in poštena konkurenca brez posredovanja tretjih oseb ali težav, povezanih s pandemijo.
Kaj in od kod konkretno uvaža vaše podjetje in ali delate tudi z regijo Adria, ki jo osebno poznate zelo dobro, saj ste v Sloveniji živeli in imate v Ljubljani še vedno tudi stanovanje?
Kot srednje veliko podjetje ponujamo širok izbor storitev, od oblikovanja zasebnih znamk, prodaje "brokerage", zastopanje, do dostave od vrat do vrat prek našega skladiščnega delovanja in distribucije. Izdelke nabavljamo doma v ZDA in jih potem prodajamo v različne države, seveda pa so velikokrat domači izdelki veliko kvalitetnejši kot uvoženi. Nedavne študije kažejo, da ima npr.lokalni surovi med pomemben učinek na zmanjšanje alergij in zato smo opazili pomembno rast v tem segmentu, zlasti v pacifiški severozahodni regiji. Znani smo po jabolčnih izdelkih, morski hrani, kaviarju, zamrznjenem sušiju, itd.Naši močni trgi so:Japonska, Kitajska, Rusija. ZAE in Singapur. Zelo aktivno uvažamo predvsem različne izdelke za naš portfelj 1000+. To so številna živila, ki prihajajo iz črnomorske regije, Španije, Koreje, naša aktivnost v jadranski regiji pa je bila doslej slaba in se že veselimo, da jo bomo čim prej razširili in zato smo odprti za sodelovanje z vsemi podjetji.
V Ljubljani vas nismo videli že nekaj let. Se nameravate kdaj vrniti, mogoče zaradi kakega posla?
Kot veste, sta Ljubljana in regija Balkana moj drugi dom in imata vedno posebno mesto v mojem srcu. Obstaja naše zanimanje za uvoz vaše oz. sredozemske hrane in zaradi posla, a tudi prijateljev ter obiska, se verjetno vidimo kmalu v bližnji prihodnosti.
