Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je na vlado in ministrstvo za zdravje naslovil poziv k sprostitvi večine ukrepov v gospodarstvu, sprejetih za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Za to se je odločil na podlagi informacij o gibanju epidemije covida-19 in finančnih posledic, ki jih ukrepi prinašajo.
"Sindikat obrti in podjetništva Slovenije od začetka epidemije covida-19 spremlja njen vpliv na delovanje gospodarstva, na stabilnost delovnih razmerij ter z metodo 'cost-benefit analize' preverja finančne posledice sprejetih ukrepov," so sporočili iz sindikata.
"Kljub temu, da sindikat postavlja zdravje državljanov vselej na prvo mesto, nam ob aktualnih podatkih ter informacijah gibanja epidemije, ki so javno dostopni, ne preostane drugega, kot da na vlado in pristojno ministrstvo naslovimo jasen javni apel, da zaradi finančnih posledic, ki jih prinaša vsakodnevno množično testiranje prebivalstva in smiselnosti tovrstnega početja, virulentnosti različice omikron, upadanja števila covidnih bolnikov v slovenskih bolnišnicah, vlada nemudoma ukine masovno testiranje in PCT-ukrep," so zapisali v sporočilu za javnost.
Sindikat obrti in podjetništva z namenom hitrega okrevanja gospodarstva in ohranitve delovnih mest delavcev, zaposlenih v gospodarstvu, predlaga sprostitev večine ukrepov v gospodarstvu, z izjemo nošenja mask, fizične razdalje in doslednega razkuževanja rok.
Množično testiranje državo po njihovih navedbah stane približno milijon evrov na dan. Če bi v februarju ukinili vse ukrepe, bi samo v mesecu dni prihranili približno 28 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, so izračunali in dodali, da velja ta sredstva raje usmeriti v razvojne projekte gospodarstva, "ki bodo dolgoročno pozitivno vplivali na gospodarsko rast in s tem socialno varnost državljanov".
Sindikat vladi predlaga še, da preuči možnost, da se v državi eno bolnišnico vzpostavi kot t. i. covidno bolnišnico, vse preostale bolnišnice pa da začnejo opravljati svoje naloge po programu. "Ne moremo mimo dejstva, da je v času epidemije celoten zdravstveni sistem talec covidnih razmer in da so kapacitete skoraj celotnega zdravstvenega sistema podrejene covidnim bolnikom, medtem ko so druge, nujne in malo manj nujne zadeve, pa vendar za slehernega posameznika še kako pomembne, postavljene na stranski tir," so sklenili.
