Sekcija trgovcev pri OZS ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za zdravje poziva, naj v novi interventni zakon uvrsti tudi ukrepe za pomoč trgovinski dejavnosti. 
Kot so danes sporočili z OZS, gre za eno najbolj prizadetih dejavnosti v trenutni situaciji, pri čemer pa so trgovci izpadli iz različnih ukrepov pomoči.
Lani je bila trgovinska dejavnost med najdlje zaprtimi dejavnostmi v Sloveniji, neživilske trgovine so bile zaprte sedem mesecev oziroma so lahko storitve opravljale le za poslovne subjekte, so danes spomnili pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Dodali so, da se trgovci v teh časih soočajo s številnimi težavami, kot so upad prometa, manjše število kupcev zaradi pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), zvišanje cen blaga, neprodane zaloge blaga, zvišanje cen energentov, podaljševanje dobavnih rokov, dodatni stroški za dodatno delovno silo za preverjanje pogoja PCT. S tega naslova si želijo, da bi pristojni v novi interventni zakon uvrstili tudi ukrepe za pomoč trgovinski dejavnosti.
"Trgovinska dejavnost je v zadnjem času izpadla iz različnih ukrepov, ki so bili gospodarstvu na voljo v okviru protikoronske zakonodaje. Tako na primer trgovci niso mogli uporabljati ukrepa pomoči za financiranje regresa za letni dopust in sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki je bil namenjen samo turistični in gostinski dejavnosti, niti niso bili vključeni v ukrep bon 21," je dejal predsednik sekcije trgovcev Primož Černic.
Znova je opozoril, da bi bilo treba izenačiti položaj specializiranih trgovin in živilskih trgovin, saj so slednje že od začetka pandemije covida-19 v letu 2020 izvzete iz vseh in vsakršnih omejevalnih ukrepov, medtem ko so bile specializirane trgovine, ki ne prodajajo živilskih izdelkov, ves čas podvržene različnim omejitvam.
Po podatkih državnega statističnega urada so trgovci v trgovini na debelo lani prodali za 3,6 odstotka manj kot v letu 2019, prihodek od prodaje na drobno pa se je znižal za skoraj osem odstotkov. Podatki evropskega statističnega urada pa kažejo, da je bil upad prihodkov iz trgovine na drobno v času epidemije v Sloveniji največji, številke za letos so podobne, so zapisali pri OZS.
To je pokazala tudi anketa, ki jo je sekcija pred kratkim izvedla med svojimi člani. Od začetka preverjanja pogoja PCT upad prometa beleži 71 odstotkov trgovcev, tretjina sodelujočih v anketi beleži upad med 20 in 30 odstotki, tretjina ima od 30- do 50-odstotni upad prometa, o več kot 50-odstotnem upadu prometa pa poroča 11 odstotkov vprašanih trgovcev. Če v prihodnje ne bodo dobili pomoči, jih 13 odstotkov meni, da bodo morali svojo trgovino zapreti.
Sekcija trgovcev pri OZS zato snovalce interventne zakonodaje poziva, naj vanjo vključijo nujne ukrepe za pomoč trgovinski dejavnosti. Poleg že podanih predlogov OZS, med katerimi so tudi povračila stroškov za zaloge, kritje upada prometa v sorazmerni višini, povračila nekritih fiksnih stroškov, povračila stroškov za izplačan regres za leto 2021, povračila stroškov za zaloge, nakupljene za praznične sejme in pobude, si v sekciji trgovcev želijo še dodatne pomoči.
Njihovi predlogi se nanašajo na dopolnitev interventne zakonodaje, ki bo omogočala, da se bo letošnji bon 21 lahko koristil pri vseh trgovcih, nadalje si želijo izenačitve konkurenčnega položaja trgovin, pri čemer bi se položaj specializiranih trgovin izenačil z živilskimi trgovinami. Predlogi se nanašajo tudi na povračilo škode zaradi odpisa blaga, ki je izrazito sezonske narave, na določitev poznejšega roka za izplačilo odpravnine delavcu oziroma plačilo v več obrokih, na znižanje splošne in nižje stopnje DDV na 20 odstotkov in 8,5 odstotka, ter na subvencioniranja nakupov zaščitne opreme.
V sekciji trgovcev pri OZS so ob tem znova poudarili, da trgovinska dejavnost ni bila in ni tvegana dejavnost za okužbe ter ne predstavljala vira okužb, trgovci pa da so ves čas redno izvajali vsa predpisana priporočila.
Ob tem so spomnili še, da je trgovina pomembna gospodarska panoga, ki ustvari skoraj 35 odstotkov prihodkov prodaje gospodarstva in zaposluje nekaj manj kot 18 odstotkov vseh v slovenskem gospodarstvu, kar jo uvršča med največje delodajalce v nacionalnem gospodarstvu.
