V Sloveniji je lani nastalo 143.570 ton odpadne hrane, od tega 74.764 ton v gospodinjstvih. Med letoma 2015 do 2020 so se količine odpadne hrane povečale za sedem odstotkov. 
Vsak prebivalec je v povprečju lani ustvaril 68 kilogramov odpadne hrane, opozarja ministrstvo za okolje in prostor in poziva k zmanjšanju količine odpadne hrane.
Na ministrstvu za okolje in prostor si, kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, aktivno prizadevajo za zmanjšanje količin odpadne hrane. Konkretno so denimo izpostavili ozaveščevalno kampanjo Stran pa ne bomo metal ter razvoj in izvajanje različnih metodologij merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih.
Novi zakon o varstvu okolja, katerega predlog je nedavno sprejela vlada, prav tako spodbuja k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostavlja učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki, so poudarili.
Hierarhija ravnanja z odpadki sicer tudi pri odpadni hrani najvišjo prioriteto namenja preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadne hrane, najmanj zaželeno pa je, da še užitna hrana postane odpadek.
Ministrstvo je ob tem povzelo podatke statističnega urada, ki kažejo, da več kot polovico odpadne hrane povzročimo v gospodinjstvih, tretjino v gostinstvu in strežbi hrane, desetino v distribuciji in trgovini z živili ter malo manj kot desetino v proizvodnji hrane, kamor je vključena tudi primarna proizvodnja. Količina odpadne hrane se je v zadnjih petih letih povečala zlasti na račun povečanja v distribuciji in trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter v gospodinjstvih.
Po oceni statističnega urada 40 odstotkov vse odpadne hrane predstavljajo užitni deli.
Po vsej Evropi trenutno obeležujemo evropski teden zmanjševanja odpadkov. Ozaveščevalna akcija letos v ospredje postavlja ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov v sistemu krožnih skupnosti, pri čemer je poseben poudarek na pomenu sodelovanja in solidarnosti.
