Vodstvo Mercatorja je za 6. december sklicalo skupščino, na kateri bodo odločali o izključitvi manjšinskih delničarjev. Gre za imetnike nekaj manj kot 10 odstotkov delnic Mercatorja, ki še niso v lasti glavnega delničarja, Fortenove.
Ta za delnico slovenskega trgovca ponuja 36 evrov odpravnine, izhaja iz danes objavljenega sklica skupščine. Mercator je od aprila letos pod okriljem hrvaške skupine Fortenova. Takrat so bile prenesene delnice s propadlega Agrokorja.
Fortenova je tako skupaj z lastnimi delnicami Mercatorja lastnica 90,005-odstotnega deleža v Mercatorju, v njeni lasti pa še ni 621.251 delnic. Če bodo vsi manjšinski delničarji sprejeli ponujeno odpravnino, bo Fortenova za pridobitev še 10 odstotkov delnic Mercatorja odštela slabih 22,4 milijona evrov.
Kot pojasnjuje prvi mož Mercatorja Tomislav Čizmić, so manjšinski delničarji v družbi, kjer je posamezni delničar imetnik več kot 90 odstotkov glasovalnih pravic, formalnopravno sicer nosilci tako premoženjskih kot upravljavskih pravic iz delnic, pri čemer pa slednjih zaradi delniške strukture dejansko sploh ne morejo uresničevati. Zato jih veljavna zakonodaja obravnava kot osebe, ki upravljavskega interesa realno niti nimajo več, imajo pa premoženjski interes.
"To izhodišče je upoštevano tudi pri institutu izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe, ki z obveznostjo plačila primerne odpravnine, torej poštene cene za delnice izključenih delničarjev s strani glavnega delničarja, dosledno varujejo premoženjske pravice manjšinskih delničarjev," navaja Čizmić v gradivu za skupščino. Dodal je, da so višino odpravnine določili na podlagi vrednotenj, ki jih je izdelala družba KPMG, ter "odraža tudi premoženjsko in profitno stanje Mercatorja in predstavlja pravično denarno odpravnino".
| Janković v primeru prodaje delnic Mercatorja ne priznava krivde Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnjem predobravnavnem naroku v zadevi prodaje Mercatorjevih delnic podjetju Electa Inženiring poudaril, da očitanega kaznivega dejanja utaje davkov ne priznava. Krivde za sodelovanje pri tem dejanju ne priznavata niti njegova sinova Jure in Damjan Janković, ki ju sicer danes na sodišče ni bilo. Zoran Janković je danes prišel na ljubljansko okrožno sodišče in zanikal krivdo za očitana mu dejanja. Tožilka Blanka Žgajnar po njegovi oceni izvaja "šikaniranje" in zlorablja inštitucijo sodišča. Finančni urad RS (Furs) je po Jankovićevih besedah v ponovnem davčnem inšpekcijskem nadzoru letos s sklepom postopek ustavil, ker ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. "Davčni organ ... na podlagi zbranih dejstev in dokazov ne more dokazati izogiba davčnih obveznosti Zorana Jankovića," navaja sklep, ki ga je Janković danes pokazal tudi medijem. Žgajnerjeva je v izjavi za medije spomnila, da tožilstvo obdolženim očita zatajitev finančne obveznosti. Prepričano je, da so bili prodaja poslovnega deleža Electe Inženiringa družbi Electa Holding v lasti Damjana in Jureta Jankovića in vseh 19 poslov, ki so bili opravljeni do konca leta 2004, opravljeni z namenom izognitve finančnim obveznostim do države. Vpleteni naj bi tako utajili nekaj čez 100.000 evrov davka. Družba Electa Inženiring, ki jo je Janković konec leta 2004 prodal Electi Holding, je od Jankovića kmalu zatem odkupila 47.000 delnic Mercatorja. Leta 2006 je Electa Inženiring delnice Mercatorja prodala, denar od prodaje pa kot vračilo posojila postopoma nakazala Zoranu Jankoviću. Tožilstvo je prepričano, da je Zoran Janković nadzoroval Electo Inženiring in bil še vedno lastnik delnic, ki so bile pri družbi parkirane le za čas do prodaje. S tem naj bi se izognil plačilu davka od kapitalskega dobička, saj dobička, ki ga je ustvaril pri prodaji in ga dobil na svoj račun kot vračilo posojila, ni prijavil davčni upravi. "Ne glede na to, kaj se je odločil Furs, bomo v nadaljevanju postopka ugotavljali, ali so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja zatajitve finančne obveznosti. Tožilstvo vztraja, da so še vedno," je dodala Žgajnerjeva. Zoran Janković je na drugi strani pričakoval, da bo tožilka obtožnico umaknila, kar pa se ni zgodilo. Tako se bo sodni postopek s prvo glavno obravnavo nadaljeval 7. decembra. Tožilki je Janković v izjavi za medije očital, da ima "burno domišljijo". "Osebno menim, da gospa Blanka Žgajner ni in ne more biti v ponos tožilstvu," je dodal. Jankovićev odvetnik Janez Koščak in sam Janković sta zatrdila, da sedanji ljubljanski župan v domnevno spornih poslih z Electo ni bil povezan. "Edino dejstvo je, da je direktor Electe moj sin. Vse ostalo je domišljijski spis Blanke Žgajner," je dejal Janković. "Izraz parkiranja delnic v zakonodaji ni," pa je med drugim poudaril Koščak. Jankovićeva obramba v nadaljevanju postopka predlaga tudi zaslišanje Ivana Simiča, ki je takrat Jankovića zastopal v davčnem postopku in danes vodi Furs. Simič je mesto vršilca dolžnosti direktorja Fursa zasedel z junijem, vlada ga je za polni mandat na čelu Fursa imenovala z 18. novembrom. Fursov sklep, ki ga je medijem pokazal Janković, sicer nosi datum 5. oktober. Furs je ponovni postopek davčnega inšpekcijskega nadzora v tem primeru opravil na podlagi odločbe ministrstva za finance z dne 17. junija. |
