Nakupovalne narave potrošnikov se spreminjajo in covid-19 je ta trend še pospešil. S tem se spreminja tudi poklic trgovca - ne zahteva več le enostavnih kompetenc, pač pa vse bolj postaja kombinacija vlog.
Kompetence in kadrovska vprašanja še nikoli niso bili tako strateški kot danes, je bilo slišati danes na strateški konferenci o trgovini.
Letošnja strateška konferenca o trgovini z naslovom Kompetence v trgovini danes in jutri: Kako smo pripravljeni na nove trende?, ki so jo tudi tokrat organizirali prek spleta, se je osredotočila na vprašanje, kakšne kompetence potrebujejo zaposleni v trgovini danes in kakšne naj bodo v prihodnje.
Kompetence zaposlenih v trgovini so še toliko pomembnejše, ker je panoga pomemben zaposlovalec, je povedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. V tej panogi je zaposlenih 19 odstotkov zaposlenih v celotnem gospodarstvu, ustvari pa več kot eno tretjino prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva. Trgovina je torej eden ključnih generatorjev rasti, pa čeprav njeni prihodki še vedno zaostajajo za tistimi v letu 2019, je dejala.
Ugotovila je, da se znajo zaposleni v trgovini spremenjenim tržnim razmeram hitro prilagoditi. "To smo pokazali praktično čez noč z brezhibno oskrbo slovenskega trga v času covid razmer," je dejala. In medtem ko je novi koronavirus še vedno prisoten, se že napovedujejo novi izzivi, Lahova je omenila napoved nove energetske in prehrambene krize, zato se ji zdi nujen hiter odziv podjetij, vlade in celotne EU.
Da imajo zaposleni kompetence, ki zagotavljajo, da bo dejavnost uspešna, se zdi dekanji Ekonomske fakultete v Ljubljani Metki Tekavčič zelo pomembno. "Zdi se mi, da se vračamo k tistemu, na kar smo v zadnjih letih nekoliko pozabili - na ljudi in na njihovo vlogo v poslovnem procesu," je dejala o temi letošnje konference in ugotovila, da zaposleni v trgovinski dejavnosti vplivajo na življenje prav vsakogar. V trgovino namreč hodimo skoraj vsak dan.
Udeležence konference je nagovoril tudi premier Janez Janša. Spomnil je na vdor novega koronavirusa v Slovenijo lani spomladi in trgovce pohvalil, da so se odzvali organizirano in učinkovito. "Ves čas epidemije ste zagotavljali nemoteno oskrbo prebivalstva, za kar se vam iskreno zahvaljujem," je dejal.
Trgovina je pomemben del slovenskega gospodarstva tudi v neepidemičnih časih in Janša je zagotovil, da si bo vlada prizadevala za ustvarjanje okolja, v katerem bodo plače in pokojnine višje in bodo imeli potrošniki dovolj denarja, da v trgovinah nakupijo vse potrebno.
Omenil je predlog davčnih sprememb, ki jih je vlada v zakonodajni postopek poslala spomladi. Če jih bo DZ potrdil, bodo po njegovih besedah pozitivno vplivale na trgovsko panogo. "Predlagamo znižanje davkov, s čimer želimo zagotoviti višje plače, ne da bi dodatno obremenili delodajalce," je pojasnil Janša in izrazil prepričanje, da se bo velik del zvišanja plač prelil v potrošnjo v trgovini.
Izvršna direktorica in partnerica pri Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen je povedala, da bomo potrošniki ohranili nekatere navade, ki smo jih dobili v času covida-19. Spletna trgovina je denimo postala vsakdanjica. "Tega pa ne opažamo le pri mlajših generacijah, prišlo je v navado vsem generacijam in bo ostalo," je dejala in spletni trgovini napovedala visoko rast tudi v prihodnjih letih.
V petih letih bomo videli zanimiv trend, ki bo temeljil na telefonu, na QR kodah, prepletu klasične in spletne trgovine - vse s ciljem, da potrošnik prihrani čas, je napovedala Larsenova. S tem se spreminja tudi poklic trgovca, omenila je denimo svetovalce, ki prek spleta svetujejo nakup zaročnega prstana, ali pa osebne nakupovalce, ki v kratkem času pripravijo naročilo, oddano prek spleta, "jaz pa se mimo pripeljem z avtom, poberem košaro in šibam dalje, medtem ko me prijateljice čakajo na kavi".
Da se poklic trgovca spreminja, je pokazala tudi raziskava profesorjev z ljubljanske ekonomske fakultete Tanje Dmitrović, Roberta Kašeta in Nade Zupan. "Doživeli bomo upad obsega nekaterih tipičnih delovnih mest v trgovini," je povedal Kaše.
Trgovski poklic ni več poklic, ki bi zahteval enostavne kompetence, gre za kombinacijo vlog, je dejala Zupanova. Prodajalka Marija, ki je vse življenje delala kot blagajničarka v živilski trgovini, lahko denimo postane univerzalna prodajalka, je ponazoril Kaše. Med delovnimi vlogami, ki se lahko v trgovini pojavijo v prihodnosti, je predstavil še oblikovalko nakupne izkušnje, prodajnega strokovnjaka, integratorko ekosistema zunanjih ponudnikov ter podatkovnega znanstvenika.
Zupanova je zaposlovalcem v trgovini svetovala, naj kadre usposabljajo v dve smeri - da imajo digitalna znanja in veščine, kar jim bo omogočilo prilagajanje kupcu in njegovim digitalnim veščinam, hkrati pa da imajo občutek za osebno izkušnjo. V trgovini sicer kadrov primanjkuje, zato delodajalcem po njenem mnenju ne preostane drugega kot motivirati obstoječe kadre, da razvijajo svoje kompetence.
