GZS (Gospodarska zbornica Slovenije) je zaradi močne rasti cen energentov vlado pozvala k nujnemu ukrepanju. Skupaj z Energetsko zbornico Slovenije je pripravila tudi predloge konkretnih ukrepov. "Smo sredi največje krize v energetiki do zdaj, gre za preživetje. Nujne so takojšnje in sistemske rešitve," je v pozivu vladi zapisal predsednik GZS Tibor Šimonka.
Cene energentov so se v zadnjem obdobju tako v Sloveniji kot v ostalih državah EU močno povišale. Kot pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), posledice občutimo vsi, tako gospodinjstva kot gospodarske družbe, najbolj pa energetsko intenzivna industrija. Zbornica si pri iskanju rešitev želi sodelovanja predstavnikov industrije, energetike in države na najvišji ravni.
GZS je na podlagi analiz in rezultatov ankete, izvedene med podjetji iz energetsko intenzivne industrije, skupaj z Energetsko zbornico Slovenije pripravila tudi predloge konkretnih ukrepov, tako kratkoročnih kot dolgoročnih.
Med kratkoročnimi ukrepi tako predlaga povračilo za posredne stroške emisij, znižanje prispevkov za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije ter trošarine, pri ceni električne energije pa naj se država začasno odreče zahtevanim dobičkom podjetij, ki sodijo pod upravljanje Slovenskega državnega holdinga.
Med dolgoročnimi rešitvami je med drugim predlog, da se čim hitreje realizirajo že pripravljeni projekti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Kot izpostavljajo, je treba oblikovati tudi dolgoročno energetsko politiko države in uskladiti različne strateške dokumente, saj slovensko gospodarstvo in energetika potrebujeta stabilen okvir delovanja.
Kot poudarjajo v zbornici, je treba že danes tudi sprejemati odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti, saj sta priprava dokumentacije in umeščanje objektov v prostor dolgotrajna postopka. "Nemudoma naj se začnejo sprejemati odločitve za umeščanje ustrezne energetske infrastrukture, ki bo podpirala slovensko samozadostnost pri oskrbi z energijo po konkurenčnih cenah. Slovenija potrebuje razvojni načrt," izpostavljajo.
Vlada in pristojna ministrstva naj med slovenskim predsedovanjem Svetu EU vztrajajo, da bodo tudi na ravni EU čim prej sprejeti interventni ukrepi, ki ne bodo sporni z vidika pravil o enotnem energetskem trgu, je še zapisano v pozivu vladi.
Industrija sicer že nekaj časa opozarja na visoko rast cen energentov in na nujnost dialoga z državo. Cena električne energije se je namreč letos podvojila, cena zemeljskega plina pa povečala skoraj za trikratnik. Velike podražitve energentov povzročajo ogromne težave podjetjem, ki so odvisna od energije. Zaradi hitre rasti cen se v teh razmerah ne odločajo za zakup energije, saj upajo na padec cen, čemur pa ni videti konca, so pred časom navedli na GZS.
Vlada ukrepov, ki bi ublažili posledice skokovitih cen zemeljskega plina in električne energije, sicer za zdaj ne predvideva. Na gospodarskem ministrstvu so za časnik Delo povedali, da bo Slovenija upoštevala stališče Evropske komisije, finančni minister Andrej Šircelj pa je po pisanju časnika Finance dejal, da davka na dodano vrednost in trošarin ne bodo nižali.
