Za prehranskim sektorjem je burno leto. STA (Slovenska tiskovna agencija) v svoji poglobljeni raziskavi ugotavlja, da se pridelava in predelava hrane ob višanju cen na vhodnih ravneh dražita, zvišanje cen hrane na trgovskih policah pa je pričakovati šele v prihodnjem obdobju.
Sektor so pri nas pretresali pozeba in odpoklici živil, med živinorejci so v največji stiski prašičerejci. Medtem je začrtana nova kmetijska politika.
Dobaviteljske verige v kmetijstvu in agroživilstvu na svetovni ravni doživljajo enormne pretrese, Slovenija pa je kot majhen trg za spremembe še posebej občutljiva.
Tako kot lani je tudi letos na razmere v panogi vplivala epidemija covida-19,.
Poleg tega pa tudi podnebne spremembe in ujme, brexit ter druge politične okoliščine, strateški dokumenti na globalni in evropski ravni ter embargi, ptičja gripa in afriška prašičja kuga, spreminjajo se tudi prehranske navade potrošnikov. Posledice so velika cenovna nihanja, dvigujejo se cene energentov, transporta, surovin, teh tudi primanjkuje, primanjkuje embalaže in delovne sile.
GZS: Kmetijska in živilska podjetja pričakujejo hitrejši prenos podražitev po verigi
"Če smo prej govorili samo o surovinah, zdaj govorimo o celotnem sklopu, ki se nam draži. Na drugi strani pa imamo prepočasen odziv naših kupcev, torej trgovin, javnih naročnikov in drugih sistemov, ker mislijo, da je to ena manjša podražitev, en manjši vpliv, ki ga bomo preživeli. A kmetijska in živilska podjetja nas opozarjajo na to, da je situacija izredno resna in da potrebujemo hiter odziv, hiter prenos cen naprej po verigi, kajti v nasprotnem primeru se bodo podjetja zlomila," je za STA izpostavila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc.
Cene hrane na trgovskih policah tako po njenih besedah ne odražajo vseh težav, ki se že celo leto kopičijo v agroživilski industriji. Po drugi strani pa je znano, da bodo dvigi cen izdelkov na koncu vplivali tudi na socialno blaginjo ljudi, zato Zagorčeva opozarja resorno kmetijsko ministrstvo, da je situacija resna in da morajo sodelovati tudi druga ministrstva in spremljati, kaj se dogaja na trgu in se na to odzivati z različnimi socialnimi politikami.
V prihodnje je pričakovati dvig cen hrane, je napovedala Zagorčeva, na drugi strani pa trgovci napovedi morebitnega zvišanja cen ne razkrivajo. So pa nekateri za STA potrdili, da trenutno potekajo intenzivna pogajanja, vsi po vrsti pa si prizadevajo kupcem še naprej zagotavljati ugodne in konkurenčne cene ter različne akcije.
Cene hrane v letu dni višje za 1,1 odstotka
Kljub drugačnemu občutku potrošnikov se letos glede na uradne statistične podatke cene hrane v povprečju še niso tako zelo zvišale. Znotraj cen življenjskih potrebščin je bila hrana novembra letos v primerjavi z novembrom lani dražja za 1,1 odstotka. So pa nekoliko večje spremembe cen pri posameznih pomembnejših skupinah hrane.
Tako je bilo na letni ravni novembra letos sadje dražje za sedem odstotkov, zelenjava pa za 1,9 odstotka. Največji skok navzgor, za skoraj 25 odstotkov, je bil pri ceni krompirja. Olja in maščobe so bila novembra letos glede na lanski november dražja za 3,6 odstotka. Kruh in izdelki iz žit so se podražili za 2,8 odstotka, pri mesu pa se je perutnina podražila za 0,3 odstotka, medtem ko se je svinjsko meso pocenilo za 8,5 odstotka, goveje in telečje meso pa se je pocenilo za 1,1 odstotka.
Prav živinorejski sektor je zaradi razmer na trgu trenutno v najslabšem položaju, ocenjujejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Krma se je namreč podražila za tretjino, dvignile so se cene goriv, storitev, energije, gnojil in tudi cene sredstev za varstvo rastlin.
Prašičerejcem država namenila državno pomoč
Posebej izstopajo težave prašičerejcev. Tem je država letos namenila najprej 3,6 milijona evrov državne pomoči, nato pa novembra sprejela še en poseben odlok o finančni pomoči pri reji prašičev v letu 2021 in v tem okviru predvidela do 1,87 milijona evrov izplačil. Sredstva bodo po napovedih izplačana 23. decembra letos.
Po navedbah KGZS izračuni kažejo, da se je neto dodana vrednost pri reji prašičev od novembra 2020 do januarja 2021 v primerjavi s povprečjem obdobja zadnjih treh let zmanjšala za več kot 30 odstotkov. Odkupne cene v EU so pod lanskimi in krepko pod povprečjem odkupnih cen 2016-2020, so izpostavili v KGZS.
Da je položaj kmetov na splošno nezavidljiv, kažejo tudi zadnji izračuni statističnega urada, kjer ocenjujejo, da bo faktorski dohodek v kmetijstvu v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 realno za 20 odstotkov nižji.
V letošnjo ponudbo domačega sadja na slovenskem trgu je močno posegla spomladanska pozeba, saj so škodo utrpele sadne vrste po celotni državi, ki so bile v začetku aprila v polnem cvetenju, razen na Gorenjskem. Prizadeti so bili tudi nekateri pridelovalci zelenjave, pri poljščinah je bilo največ škode na zgodnjem krompirju. Po prvotnih grobih ocenah je spomladanska pozeba od 6. do 8. aprila letos povzročila za od 40 do 50 milijonov evrov škode.
Sicer pa so se letošnje poletje po Evropi vrstili umiki oz. odpoklici živil s trgovskih polic zaradi uporabe aditiva gumi iz zrn rožičevca z oznako E410, v katerem je bila ugotovljena prisotnost rakotvornega etilen oksida. Pri nas je bil to doslej največji odpoklic živil, s trgovskih polic so umaknili več kot 150 izdelkov, največ sladoledov. Uprava za varno hrano je sicer v poostrenem nadzoru nad prisotnostjo etilen oksida v živilih odkrila le en izdelek s to rakotvorno snovjo.
Kmetijstvu v obdobju 2023-2027 dodatna sredstva
Medtem pa je EU in s tem tudi Slovenija začrtala novo prihodnjo kmetijsko politiko. Po intenzivnih usklajevanjih v zadnjih mesecih se bo vlada po napovedih prihodnji teden seznanila s strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027 in ga do konca leta posredovala Evropski komisiji, s katero v novem letu začenja pogajanja o tem. V načrtu je Slovenija tudi po oceni kmetov prepoznala strateško pomembnost sektorja, saj bo zanj prvič od članstva v EU namenila več sredstev, kot to zahtevajo predpisi EU.
Iz dolgoročnega proračuna EU ima Slovenija za obdobje 2023-2027 na voljo 1,2 milijarde evrov, k temu znesku pa bo država dodala skupno dobrih 540 milijonov evrov iz nacionalnega proračuna, od tega je bilo 310 milijonov evrov dodatno dogovorjenih.
