Minuli petek je Gregor Rajšp, direktor HR ("human resources") in član uprave, Pivovarna Laško Union d.o.o., ki ga je leta 2016 prevzel velikan med svetovnimi pivovarji, Heineken, sodeloval na blejskem letnem mednarodnem kadrovskem forumu IEDC.Tema foruma na Bledu se je sicer glasila: "Vodenje kadrov po pandemiji". Kako pa ste se s Covid-19 soočili v vašem podjetju?
Osebno vidim zaposlene v treh klasterjih (op.skupinah). Delimo jih na tiste, ki so že prej delali v pisarnah in so se lahko takoj premaknili domov in delali na daljavo. Potem na tiste, ki so v proizvodnji in to ne morejo, ker je njihova narava dela taka, da v nobenem kontekstu to ne morejo in pa še tretja skupina zaposlenih na terenu, prodajni predstavniki. Ti so bili po mojem mnenju še najbolj izpostavljeni in sicer zaradi tega, ker smo mi pač lahko v naših pivovarnah ustvarili mehurčke ter jih popolnoma nadzirali, "terence" pa tega nismo mogli in smo jim morali enostavno zaupati. Največ 100 ljudi je delalo na daljavo, ostali pa v omenjenih kombinacijah.
Če ni skrivnost, koliko je bilo v času epidemije koronavirusa v Pivovarni Laško Union obolelih in ali je morda kdo umrl?
Ne. Pri nas od 550 zaposlenih na srečo ni imel težjih posledic nihče, zbolelo pa je manj kot 10 odstotkov naših ljudi, a nihče s kakimi posledicami. Treba je poudariti, da nismo imeli nobene "nterne" okužbe in je vse kar je v zvezi s to boleznijo v bistvu prišlo od zunaj.Zdravje ljudi je naša najpomembnejša vrednota.
Kako komentirate poslovne uspehe podjetja PUL v času korone, ki ga še vedno ni konec?
V tem času smo imeli precejšen vpliv na naše poslovne rezultate z naslova zaprte "horecee" (op.ur.okrajšava za storitev dobave hrane/pijače v gostinski branži). Smo pa ob vseh zakasnelih odpiranjih uspeli marsikaj nadoknaditi tudi na tem področju, a seveda daleč od tega, da vse. Treba je povedati, da smo znotraj skupine Heineken eden od "hubov" kjer delamo za izvoz in tako produciramo heineken v naši laški pivovarni. Tako smo uspešno nadomestili del izpada prihodkov, predvsem volumsko oz. količinsko s tem izvozom, se je pa z omenjenim zaprtjem po drugi strani dvignilo povpraševanje v trgovinskem delu "off trade-u", ampak nikakor, da bi nadomestili vse izpade prihodkov.
Kot potrošnik, ki nakupuje vaše izdelke v trgovinah z živili sem opazil, da so cene domačih blagovnih znamk piva, Laško in Union, izenačene s Heinekenova blagovno znamko. Kako prihaja do tega?
Cene pozicioniramo v skladu s strategije ter ponudbe in po vpraševanja.
Za konec še šaljvo vprašanje, če se strinjate, da je s prihodom Heinekena konec "pivske meje" na Trojanah, ki je nekoč bolj ali manj veljala in se je pil Union do tja, naprej na Štajerskem pa Laško.
Sam sem Mariborčan in kolikor se spomnim je bilo včasih res tako, da je bilo na naših koncih Laško zakon (smeh). V zadnjem času so se zadeve spremenile, a ne bi rekel, da je za to zaslužen prihod Heinekena ampak v prvi vrsti kvaliteta produkta. Naša želja je predvsem ta, da smo pred konkurenco.
| Vodenje kadrov po pandemiji ob (še večji) empatiji Na Bledu je bil Rajšp udeleženec okrogle mize na forumu na katerem so ugledni domači in tuji kadrovski strokovnjaki ter managerji, predstavili trende in novosti na kadrovskem področju ter govorili o posledicah digitalizacije in pandemije Covida-19. |
