Program Ekošola s partnerjem Lidlom Slovenija že osmo leto zapored začenja z novo sezono projekta Hrana ni za tjavendan. Projekt že vrsto let ozavešča o prevelikih količinah zavržene hrane v izobraževalnih ustanovah ter to problematiko nagovarja tudi v domačih gospodinjstvih. V preteklem šolskem letu se je v projekt vključilo več kot 4300 otrok in 189 mentorjev iz 110 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, z različnimi aktivnostmi pa so količine zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 42 %, najbolj uspešni tudi za 95 %.
Sodelujoči otroci in mentorji v Hrana ni za tjavendan so svoje aktivnosti nadgradili s pridružitvijo prvemu Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane, ki so ga obeležili 24. aprila. Podobno bo tudi letos.
Problematika zavržene hrane se zadnja leta uvršča med ključne družbene prioritete, ki jo je treba nagovarjati na več ravneh, še posebej v domačih gospodinjstvih in izobraževalnih ustanovah, kjer nastajajo večji presežki zavržene hrane. Prav zato program Ekošola in Lidl Slovenija s projektom Hrana ni za tjavendan že več let izobražujeta otroke in mladostnike. Ti se prek različnih aktivnosti projekta spoznajo s problematiko in pripravijo učinkovite rešitve, obenem pa s tem spodbujajo tudi domača gospodinjstva k odgovornejšemu ravnanju s hrano.
Projekt, v katerem sodelujejo izobraževalne ustanove iz cele Slovenije, je poleg ozaveščanja in izobraževanja o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne in zavržene hrane, namenjen tudi spodbudi praktične uporabe in shranjevanja neporabljenih živil.
Prejšnje šolsko leto je v projektu sodelovalo več kot 4300 otrok in 189 mentorjev iz 110 izobraževalnih ustanov, v povprečju pa so za kar 42 odstotkov zmanjšali količino zavržene hrane.
"Kljub posebnemu šolskemu letu, ki smo mu bili priča lani, je projekt Hrana ni za tjavendan dosegel svoj namen – otroci in mladostniki so se več mesecev ukvarjali z načini, kako zmanjšati količino zavržene hrane na šoli in kako k temu spodbuditi tudi domača gospodinjstva. Tudi letos je zanimanje za projekt visoko in prve prijave k sodelovanju že prihajajo. Veseli nas, da smo k projektu dodali tudi slovenski dan brez zavržene hrane v aprilu, ki ga bomo obeležili tudi v letošnji sezoni, saj smo v prvem letu doživeli izjemen odziv," je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
Bogat nabor aktivnosti za sodelujoče otroke in mladostnike
Projekt Hrana ni za tjavendan bo potekal od novembra 2021 do junija 2022, sodelujoče ustanove pa bodo preko različnih orodij in aktivnosti spoznavale ter se aktivno vključevale v problematiko zavržene hrane. Vrtčevske otroke in otroke prve triade osnovne šole bosta o pravilnem ravnanju s hrano najbolj učila simpatična lika gospa Kuhla in gospod Polentnik, v projekt pa bodo vključeni tudi družinski člani učencev in vrtičkarjev, saj bodo skupaj z njimi izpolnjevali Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane, kar je lahko dobra priložnost za pogovor o zavrženi hrani v domačem gospodinjstvu. Veliko koristne vsebine bodo v okviru projekta prejeli tudi mentorji, saj bodo partnerji projekta za njih organizirali tri spletne delavnice na različne teme, povezane z zavrženo hrano, inovativnimi recepti, dobre prakse na šolah in še mnogo več.
"Vsako leto iz sodelujočih izobraževalnih ustanov dobimo zanimive predloge, kako projekt nadgraditi in temu se skušamo približati. Letos bomo tako za vrtčevske otroke pripravili več slikovnega gradiva, ki jih najbolj pomaga pri vključevanju najmlajših otrok v projekt, za starejše učence – tretjo triado in srednje šole pa bomo pripravili literarno-likovni natečaj, saj se na tak način mladostniki najlažje izražajo. Prisluhnili smo tudi mentorjem in za njih pripravili več spletnih delavnic z zanimivimi vsebinami. Vsekakor bo vrh naših aktivnosti zaokrožil Dan brez zavržene hrane 24. aprila 2022, ko bomo poleg izobraževalnih ustanov v aktivnosti vključili tudi širšo javnost," je dejala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola.
Pomemben del projekta, kot že več let, ostaja natečaj Reciklirana kuharija, kjer vsako leto nastane kuharska knjižica z recepti Reciklirana kuharija – zbrani okusni zmagovalni recepti natečaja, ki so nastali s ponovno uporabo živil in otroško domišljijo. Knjižice iz preteklih let so na voljo na spletni strani Ustvarimo boljši svet.
| Lidl Slovenija partner projekta že od vsega začetka Podjetje Lidl Slovenija pri projektu sodeluje od vsega začetka, od skupne vzpostavitve temeljev, pa vse do danes, ko skušajo v projekt vsako sezono vnesti nekaj novega. Projekt Hrana ni za tjavendan je bila tudi njihova spodbuda, da se problematike zavržene hrane lotijo na več področjih. Z Zvezo Lions klubov Slovenije od leta 2017 uspešno izvajajo projekt Donirana hrana, v okviru katerega pomoči potrebnim donirajo presežno hrano, ki ostaja v njihovih trgovinah neposredno po zaprtju. Prav tako se je Lidl Slovenija letos kot prvi trgovec pridružil projektu LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, kot partner pa je spodbudil tudi nastanek pilotskega projekta društva Ekologi brez meja Hrana svoje mesto najde, kjer bodo za izbrano slovensko občino pripravili ukrepe in aktivnosti za zmanjšanje količin zavržene hrane."Nagovarjanje problematike zavržene hrane je v Lidlu Slovenija postala ena od strateških usmeritev področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, zato ga naslavljamo sistemsko – tako z optimizacijo procesov v trgovinah kot partnerskega povezovanja z organizacijami, ki nagovarja različne starostne skupine. Nadvse zadovoljni smo, da se projekt Hrana ni za tjavendan tako zelo zasidral v vrtce in šole, da ga številni med njimi jemljejo že čisto za svojega. Le tako bo odgovorno vedenje do hrane in prehranskih izdelkov postal del našega vsakdana od malih nog naprej in to je pomembna pot do boljšega sveta;", je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija. |
