Predstavniki Zadružne zveze Slovenije so na prvem letošnjem regijskem posvetu opozorili na divjanje vstopnih cen in na nesorazmernost z odkupnimi cenami. "V teh razmerah je očitno, da sta od pravilno postavljene kmetijske politike odvisna obstoj zadrug in pridelava slovenske hrane," je dejal predsednik zveze Borut Florjančič (na fotografiji zgoraj). Kmetijstvo se po njegovih besedah sooča z eno največjih kriz, saj divjanju vstopnih cen ni videti konca. Na regijskem posvetu, na katerem so sodelovale zadruge iz ljubljanske, kamniško-zasavske, gorenjske, južno-primorske, severno-primorske in notranjske regije, so tako govorili o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, so sporočili iz zadružne zveze.Predlog bo danes obravnaval odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Florjančič pa je poudaril, da je načrt priložnost, da se podprejo naložbe zadrug, kmetov in da se zadruge prepozna kot deležnike, ki združujejo pretežen delež pridelka slovenskih družinskih kmetij. "Skupna kmetijska politika naj bo usmerjena v podporo slovenskega kmeta, slovenske hrane in slovenske njive," je podčrtal.
Po besedah kmetijskega ministra Jožeta Podgorška je strateški načrt skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju pomembno orodje za spodbujanje in usmerjanje razvoja. "K ureditvi razmer na trgu moramo prispevati vsi in tu ste zadruge ključne," je dejal. Ob tem je dodal, da bo naredil vse, da bodo pridobili dodatna finančna sredstva in da bo vsak dodan evro naložen v prehransko varnost Slovenije.
"Moramo pa vzpostaviti sistem, da se bodo kmetje odločali na podlagi ekonomskih rezultatov kmetije, instrumenti skupne kmetijske politike pa bodo služili le kot pomoč in usmeritev," je še dejal Podgoršek. Vnovič je poudaril pomen sodelovanja in povezovanja za graditev močne verige preskrbe s hrano, ki bo izboljšala položaj kmeta.
V zvezi so v pogovoru o strateškem načrtu poudarili, da končnega stališča na nov osnutek strateškega načrta ne morejo podati, so pa nanj podali nove pripombe. Udeleženci razprave so izpostavili, da so nujna poenostavitev ukrepov, zmanjšanje zahtev za pridobitev sredstev na razpisih in zmanjšanje administrativnih ovir.
Na posvetu so med drugim povedali, da so zadruge lani povečale delež odkupa pri govedu, mleku, drobnici, žitu, vrtninah in grozdju, opazno pa se je zmanjšal delež odkupa pri klavnih prašičih, krompirju in minimalno tudi pri lesu. Zadružnike je presenetil podatek statističnega urada, da se je lani odkup krompirja poveča za skoraj tretjino, saj so ga oni prodali manj.
