Da je kmetijska problematika zelo aktualna, smo se lahko prepričali v minulih dneh, ko so se zgodili trije veliki dogodki, če ne omenjamo številnih manjših…
Potem, ko je bil 9.junija, na Brdu pri Kranju, tradicionalni kongres Zadružne zveze Slovenije, je v sredo potekal še 20.Vrh kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu.
V prilogi več o programu in "power point" predstavitvie štirih govornikov: Tatjane Zagorc, Mojmirja Mraka, Andraža Zorka in Aleša Kuharja.
Slednji se je z zanimivo razpravo pred tem predstavil že v prostorih Državnega sveta 7.junija, kjer je ob Svetovnem dnevu hrane potekala 3. konferenca, ki so jo organizirali: Državni svet Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter European Declaration on Food, Technology and Nutrition Network.
Tam je bil na Okrogli mizi z naslovom: "Vpliv globalnega trga s hrano na percepcijo potrošnikov z vidika varnosti živil", med govorniki tudi Roman Žveglič
(na fotografili desno) iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je razočaran nad statusom kmeta in je poudaril relativno malo kršitev na kmetijah. Izjavil je, da vsi mislijo, da se na kmetijstvo spoznajo kot na nogomet, a se ne.
"Sam ne znam brcniti žoge, a na kavču vem kako jo mora Ronaldo. Slovenskemu kmetu matematika v zadnjem letu ne gre od rok in mu zato ne gre več niti na smeh, ko gleda reklame in sliši, da je v trgovinah vse domače, ko se reklamira izdelke z bombastičnimi slogani: Lojtrca domačih, Vse je domače, Najboljši sosed itd., po drugi strani pa vemo, da je nemogoče, da je toliko domačega. To je kot ribič, ki da majhno ribo na tehtnico in jo potem vrže v vodo, da lahko ulovi veliko…".
Glede tega je naslovil vprašanje na Maričo Lah (predsednico TZS, na fotografiji), ki mu je odgovorila naslednje: "Trgovci bi si to, da vržejo v vodo malo ribo, da bi si privoščili veliko, težko dovolili, ker je naš potrošnik vse preveč podučen in racionalen. Mogoče jim bi na kake prazne obljube verjel enkrat, a potem nikoli več. Res je, da je intenzivna kampanja reklame doma pridelane hrane, a razlog za to je enostaven, ker se povpraševanje po domačih izdelkih pač stalno povečuje. Tu je problem cena, eden od razlogov za stanje pa je ta, da je produkcija zelo razdrobljena." Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete (naslovna fotografija) je omenil kar nekaj perečih problemov.
"Morali bomo marsikaj postoriti tako s strani politike in subvencij, a tudi kmetje sami, je pa dejstvo da imamo vedno večje vremenske težave in probleme tako s sušo, pozebo kot točo itd. Zato je potrebna ekonomija obsega, investiranje, združevanje ter seveda sodelovanje. Mi trenutno ne vemo koliko pridelamo zelenjave, saj se enkrat na leto statistiki peljejo po državi in beležijo približne količine, klavnice pošiljajo kar same podatke o zaklanih živali. Nimamo stalnih raziskav o ekološkem kmetijstvu, ki ga ni izmeril nihče že 10 let. Vse to je treba narediti na vseh področjih kmetijstva, da se enostavno izmerimo in preštejemo ter vidimo kaka je naša kondicija. Na ta način bi transparentnost pomagala naprednim, če pa je evidenca meglena najbolj odnesejo fičfiriči. Če bi imeli prave evidence bi nam bilo veliko lažje."
| O divjih stojnicah s sadjem in zelenjavo… Kuhar se je obregnil ob (divje) prodajalce s stojnicami, ki so si jih imeli priložnost "v živo" ogledati tudi vsi udeleženci 20.Vrha kmetijskih in živilskih podjetij na poti v Portorož. "Kaj je s temi divjimi stojnicami ob cestah?," se je vprašal in odgovoril:"Nisem mogel verjeti, ko sem to gledal dolga leta in bil neizmerno vesel, da so pred časom napovedali, da bo tega konec. A kaj se je zgodilo? Tega je sedaj še več...". |
