Za aprilsko tiskano številko revije InStore smo danes kar v delovni pisarni opravili daljši intervju z Markom Koničem, direktorjem in solastnikom Ete iz Kamnika, ki je med drugim dejal, da se v drugem in tretjem valu pandemije dobro spopadajo z boleznijo, ki je ustavila svet in da je Kamničane presenetila samo na začetku. 
Še dve leti ločita kamniško Eto od praznovanja 100-letnice, do katere bodo potrebne naložbe v nove linije za pripravo hrane ter vestni prenosi znanja na nove kadre, prilagajanje receptur in uvajanje inovativnih izdelkov v treh blagovnih znamkah, da bo Eta v dobri kondiciji vstopila v drugo stoletje svojega delovanja. Vsega tega se naš sogovornik dobro zaveda, a naj med številnimi vprašanji, ki smo mu jih zastavili, začnemo na koncu z zadnjim, ko smo ga ob odhodu vprašali, če je že kaj znanega glede programa in natančnega datuma častitljive obletnice.
"Še vedno imamo čas do jubileja, a pogovori na to temo že obstajajo. Nekateri gredo s predlogi celo tako daleč, da bi se naj dogajalo vseh 356 dni v letu (smeh). Vsekakor bomo določili in objavili natančen dan, ko bomo imeli glavno slovesnost v Kamniku," je dejal Ljubljančan na začasnem delu, ki pa se v eno najstarejših slovenskih mest vsakodnevno vozi že dobro desetletje.
V tem času se je v podjetju z bogato zgodovino zgodilo že marsikaj in nazadnje še pandemija korone, ki pa jih je v Eti presenetila le v prvem valu, ko je nekaj zaposlenih zbolelo.
"Že v drugem in tretjem valu smo bili nanjo pripravljeni in ob strogem upoštevanju vseh ukrepov je sedaj stanje stabilno."
Podobno je tudi z njihovim poslovanjem.
Ker največja domača agroživilska podjetja v panogi s 15.000 zaposlenimi na žalost niso več v slovenski lasti , je pohvalno, da se to ni zgodilo tudi z Eto, ki je ena redkih izjem na tem področju. Naš sogovornik je v lastništvo Ete vstopil s področja finančnih naložb in cenitev podjetij. Kako gleda na situacijo v tej industriji trenutno?
"Živilska industrija je taka, da ni spektakla navzgor, da pa ni nikoli tragičnega pogroma navzdol. Zadovoljni smo s poslovnimi rezultati, saj se lahko prilagajamo in gredo naši izdelki večinoma v trgovinske verige, ki so za razliko od področja HoReCe delovale in delujejo ves čas. Njihovo poslovanje je vse od (Koničevega) prevzema v začetku leta 2013 usmerjeno najbolj na domači trg, saj izvoz dosega le okoli 10% skupnih prihodkov, kar pa bi se lahko v obdobju vstopa v novo stolete lahko zlahka spremenilo.Prilagajamo se dogajanju na trgu."
In kako je z izvozom sedaj?
"Naš največji izvozni trg je Italija, nato pa sledijo Hrvaška, BiH, Poljska, Rusija, Švedska, Kanada itd. Lahko rečem, da imamo kar precej razdelan trg, delež izvoza pa nismo povečevali , a tujine kot eni redkih ne jemljemo tako, da bi morali zunaj meja ponujati naše blago ceneje. Ne bom rekel, da se ravno izogibamo etno polic, a te so nekaj kar sicer je pomembno, a raje smo prisotni z manj izdelki na t.i. regularnih policah. V veliko večji uspeh si štejemo, da sušene olive na Švedskem prodajamo v redni ponudbi kot pa npr. kak prebranec na določeni etno polici na Dunaju. Seveda se ob tem še kako zavedamo, da so tudi take etno police na trgih, kjer je veliko naših ex-rojakov, zelo pomembne. Če pogledamo že naš izvoz v Toronto.."
Tu nas je presenetil z dejstvom, da v Cleveland oz. ZDA (še) ne izvažajo.
"V ZDA ne izvažamo, ker nismo presekali gordijskega vozla glede tamkajšnjih pravil in moramo biti v ZDA še posebej previdni. Vedno moramo biti res 200% prepričani v tisto,kar bi poslali tja in kar pošiljamo tudi drugam. Mogoče je to rahlo konzervativno povedano, a pri odpiranjih trgov moramo biti vedno povsem prepričani v nadzor nad surovino… ".
| Začetki podjetja segajo v leto 1923 Ustanovitelji in prvotni lastniki Ete leta 1923 so bili zakonca Melanija in Stanko Žargi ter Ljubljančan Franc Kham, ki je imel prodajalno delikates v centru mesta Ljubljana. Na začetku je bil to majhen obrat z ročnim načinom proizvodnje, ki je proizvajal gorčico, sadne sirupe, kompote in džeme. Ime je nastalo iz okrajšave imena hčere ustanoviteljev, Mete Žargi, ki je kot otrok svoje ime izgovarjala kot "Eta” in po njej se tovarna imenuje še danes. Eta je bila dolga leta v nekdanji Jugoslaviji v lasti Mercatorja in je kot hčerinska družba razvijala asortiman, ki ga je potreboval na policah največji domači trgovec, ta pa jo je sredi leta 2011 prodal družbama Fineta iz Brezovice pri Ljubljani ter Eterri iz Beograda, vendar je že od novembra 2012 Eta Kamnik v lasti družbe AG, družba za investicije d.d., Ljubljana, ki je postala 100 % lastnik.  |
