TZS (Trgovinska zbornica Slovenije) v svojem novem sporočilu za javnost ob jutrišnjem desetdnevnem zaprtju Slovenije, objavlja sporočilo za javnost v katerem napoveduje omejevanje poslovanja v neživilski trgovini bo zahtevalo dodatne ukrepe za pomoč podjetjem in za ohranitev delovnih mest.
Kljub temu, da podatki kažejo na to, da trgovinska dejavnost ni kritična z vidika virov okužbe, se je Vlada RS na predlog strokovne skupine odločila za omejevalne ukrepe v trgovinski dejavnosti.
S ponovno uvedenimi omejitvami, ki jih s 1. 4. 2021 uvaja nov vladni odlok, se bo kriza v trgovinski dejavnosti zaradi večmesečnega zaprtja trgovine z neživili še dodatno poglobila. Podatki o dogajanju v gospodarstvu in prijavljenih osebah na Zavodu RS za zaposlovanje v preteklih mesecih kažejo, da so prav zaposleni iz trgovske panoge med bolj prizadetimi poklici zaradi epidemije COVID-19, saj njihovo število že presega 12.600. Trgovinska zbornica Slovenije zato opozarja, da zgolj podaljševanje do sedaj sprejetih ukrepov v predhodnih PKP-jih ne bo dovolj, da bi omogočilo preživetje podjetij v trgovinski dejavnosti, ki so zaradi obveznega zaprtja COVID-19 med najbolj prizadetimi v gospodarstvu, predvsem v delu neživil, kjer so trgovine s tekstilom in obutvijo, papirnice, različne specializirane prodajalne itd. zaprte najdlje.
TZS zato ob ponovnih ukrepih omejevanja opravljanja trgovinske dejavnosti poziva pristojna ministrstva in vlado, da podobno kot nekatere druge države nujno pristopi k nadgradnji interventne zakonodaje (PKP9) za pomoč podjetjem ter da vanjo vključi tudi trgovino z neživili na način, da se podjetjem, ki so zaradi COVID-19 morala prekiniti ali zmanjšati poslovno dejavnost, za dneve/mesece zaprtja povrne izgubljeni prihodek. Potrebna bi bila tudi sprememba vstopnega praga in formule za delno pokritje fiksnih stroškov ter nadomestila fiksnih stroškov, ki bi jih bilo potrebno ugotavljati na mesečni ravni.
S 1. aprilom 2021 začne veljati nov vladni Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (UL RS 47/21), ki ponovno uvaja omejitve pri opravljanju trgovinske dejavnosti in zapira vse vrste prodajaln z neživili, razen tistih, ki so naštete med izjemami. Trgovina, ki že ves čas epidemije COVID-19, uspešno opravlja nalogo nemotene osnovne preskrbe prebivalstva, je uspešno uvedla in redno izvaja vse zaščitne ukrepe NIJZ. V času epidemije se je tako izkazalo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe 2 s COVID-19 in nikoli ni predstavljala vira okužb. To dokazujejo tudi rezultati hitrih testiranj, ki jih je TZS doslej izvedla skupaj z Ministrstvom za zdravje in zunanjimi mobilnimi izvajalci.
Zato pozivamo Vlado RS, da pri pripravi ukrepov upošteva vlogo trgovine kot temeljne dejavnosti tako za preskrbo prebivalcev z dobrinami kot z vidika panoge, ki ustvari največ prihodkov v domačem gospodarstvu. Vlada RS se je na predlog strokovne skupine s 1. 4. 2021 odločila za omejevalne ukrepe v trgovinski dejavnosti, kljub temu, da vsi razpoložljivi podatki kažejo na to, da gre za dejavnost, ki ni kritična z vidika virov okužbe. Kriza v trgovinski dejavnosti se zaradi večmesečnega zaprtja trgovine z neživili še dodatno poglablja in podatki o dogajanju v gospodarstvu in prijavljenih osebah na Zavodu RS za zaposlovanje v preteklih mesecih kažejo, da so prav zaposleni iz trgovske panoge med bolj prizadetimi poklici zaradi epidemije COVID 19, saj njihovo število že presega 12.600, izpostavlja predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Dosedanji ukrepi več ne zadoščajo za pomoč podjetjem in zaposlenim Zgolj podaljševanje do sedaj sprejetih ukrepov v predhodnih PKP-jih nikakor ne bo dovolj, da bi omogočilo preživetje podjetij v trgovinski dejavnosti, ki zaradi obveznega zaprtja COVID-19 spadajo med najbolj prizadete v gospodarstvu, predvsem v delu neživil, kjer so trgovine s tekstilom in obutvijo, papirnice, različne specializirane prodajalne… zaprte najdlje.
TZS zato ob teh ponovnih ukrepih omejevanja opravljanja trgovinske dejavnosti poziva pristojna ministrstva in vlado, da podobno kot nekatere druge države, na primer Avstrija, nujno pristopi k nadgradnji interventne zakonodaje (PKP9) za pomoč podjetjem ter da vanjo vključi tudi trgovino z neživili na način, da se podjetjem, ki so zaradi COVID-19 morala prekiniti ali zmanjšati poslovno dejavnost, za posamezne dneve/mesece zaprtja povrne izgubljeni prihodek. Ob tem dodajamo, da bi bila potrebna tudi sprememba vstopnega praga in formule za delno pokritje fiksnih stroškov ter nadomestila fiksnih stroškov, ki bi jih bilo potrebno ugotavljati na mesečni ravni. Trgovci že od samega začetka dosledno upoštevajo vse ukrepe za zajezitev širjenja COVID-19. V trgovini je okužb izjemno malo in tudi te so v delovno okolje vnesene predvsem iz domačega okolja zaposlenih.
TZS v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in zunanjimi mobilnimi izvajalci od februarja 2021 dalje organizira brezplačna hitra testiranja na COVID-19 za zaposlene v trgovini. V obdobju enega meseca in pol je pri 4.552 hitrih testih delež pozitivnih testiranih zaposlenih v trgovini znašal 0,0026 %. Navedeno dokazuje, da obisk v trgovini ostaja varen za potrošnike in za zaposlene.
Ugotavljamo, da je delež pozitivnih testov glede na število testiranih izjemno majhen, zato ponovno izpostavljamo, da trgovina ni vir okužb s COVID-19. TZS bo s hitrim testiranjem zaposlenih v trgovini nadaljevala tudi v mesecu aprilu. 3 Na TZS hkrati poudarjamo, da je v pozitivni gospodarski napovedi UMAR vključena tudi ponovna rast zasebne potrošnje, ki pa je ne bomo dosegli v primeru ponovnega zaprtja te dejavnosti. Hkrati na Trgovinski zbornici Slovenije še izpostavljamo, da mora Načrt za okrevanje in odpornost gospodarstva, ki ga država pripravlja za obdobje po epidemiji, vključevati tudi trgovino, kjer pa bosta po prepričanju predsednice TZS mag. Mariče Lah ključni komponenti spodbujanje zelene in digitalne transformacije.
