Pri oskrbi s hrano se mora Slovenija pri večini kategorij agroživilskih proizvodov zanašati na uvoz, saj ni v celoti samooskrbna. Med najnižjimi ostaja stopnja samooskrbe z zelenjavo. Pri potrošnji kmetijskih proizvodov izstopa vse večja potrošnja zelenjave, pri čemer pa se zmanjšuje potrošnja krompirja.
Najvišjo stopnjo samooskrbe Slovenija v zadnjih 20 letih po podatkih Statističnega urada RS dosega pri jajcih, najnižjo pa pri zelenjavi. Močno se je zmanjšala samooskrba z medom. Stopnje samooskrbe v medletni primerjavi sicer po pojasnilih statistikov precej nihajo, saj so odvisne od sprememb v obsegu pridelave in porabe.
Pomen samooskrbe je izpostavil tudi izbruh covida-19, strokovnjaki pa so ob tem izpostavljali predvsem nujnost urejenih razmer v agroživilski verigi. Kot je za STA dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, bi morala biti indikator stanja Slovenije na področju samooskrbe konkurenčnost kmetijsko-živilskega sistema, torej povezanost oz. sodelovanje kmetijstva kot pridelovalca surovin in živilskopredelovalne industrije, ki izdeluje končne izdelke.
Pri potrošnji kmetijskih proizvodov je v zadnjih 20 letih poleg omenjenega naraščanja potrošnje zelenjave opaziti upadanje potrošnje žit.Razprave o zagotavljanju ustreznih količin hrane še vedno spremljajo tudi podatki o količinah zavržene. Te so se v večletnem povprečju nekoliko povečale, več kot polovica odpadne hrane pa nastane v gospodinjstvih.
