Kondicija slovenskih mesnih verig je zelo raznolika, vsem pa je skupno to, da upada tržni delež slovenskega porekla, presenetljivo tudi pri perutnini in govedu, je na virtualni Mesni konferenci, ki je potekala 23. marca, ob predstavljeni analizi podatkov ocenil agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Slovensko govedorejo je glede na dane pogoje opisal kot nebrušen diamant, prenaša STA.Kuhar je na virtualni Mesni konferenci v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ter gospodarskega ministrstva predstavil vrsto tudi globalnih podatkov in analizo verig, ločeno za meso prašičev, goveda in piščancev. Med drugim je dejal, da je med potenciali slovenskega kmetijstva na področju mesne pridelave govedoreja, ki je "absolutno nebrušen diamant slovenskega kmetijstva", če upoštevamo naravne in geografske pogoje v Sloveniji, ne nazadnje tudi znanje.
Prepričan je, da bi v Sloveniji lahko vzpostavili rejo goveda na tako imenovan "trajnostno intenziven" način, trenutno namreč ta reja pri nas poteka na "trajnostno zaostali način". Kot zgled slovenske agroživilske industrije je izpostavil verigo mesa perutnine, medtem ko je za verigo mesa prašičev povedal, da je v Sloveniji v zadnjih desetletjih doživela velik pogrom.
Med drugim se zmanjšuje tudi obseg proizvodnje. Podatki kažejo, da se je v obdobju od leta 2000 do 2016 število prašičev pri nas zmanjšalo za več kot polovico. Po podatkih, ki jih je predstavil Kuhar, naj bi sivi trg mesa prašičev v Sloveniji dosegal 20 odstotkov.
S tem se nekateri poslušalci razprave niso strinjali. Kuhar se je dotaknil tudi "žgočega področja cen", torej situacije na trgu, ki je že dolgo nismo videli. V zadnjem letu dni je namreč razkorak med maloprodajno ceno mesa in ceno živali za zakol nadalje močno narasel, potem ko narašča že vse od leta 2016.
Kuhar je povzel, da je kondicija slovenskih mesnih verig zelo raznolika, vsem pa je skupno to, da upada tržni delež slovenskega porekla. Po njegovih besedah je zelo nenavadno, da narašča mednarodna menjava na obeh straneh bilance, saj rasteta tako uvoz kot izvoz mesa in mesnih izdelkov. To pomeni, da v Sloveniji domače poreklo nadomeščamo z uvozom, izvoz pa to domače poreklo pošlje drugam.
V predstavitvi podatkov se je dotaknil tudi mesnopredelovalne industrije. Ta po analizah raste nad povprečjem celotne živilskopredelovalne industrije v Sloveniji, ima pa nižjo dobičkonosnost. Izpostavil je, da so se poslovni rezultati vodilnih podjetij panoge stabilizirali, opazni so razvojni zagon, investicije in trženjske aktivnosti, a v zadnjih mesecih tudi izraziti stroškovni pritiski v podjetjih delovno intenzivnih panog živilskopredelovalne industrije.
Sicer pa je Kuhar v ekonomsko-analitičnem smislu kritičen do izraza samooskrba. "Koncept samooskrbe je neuporaben koncept za sodobni čas in za analizo ekonomskega stanja v gospodarstvu popolnoma neustrezen," je dejal Kuhar. Če pa si v kvalitativnem smislu prizadevamo za višjo samooskrbo, s tem po njegovem ni nič narobe.
Kmetijstvo in proizvodnja hrane postajata absolutno globalizirana, zmotno je po Kuharjevih besedah misliti, da bomo s tiščanjem glave v pesek to presegli. Med drugim je izpostavil, da globalno en odstotek velikih kmetij kontrolira 65 odstotkov globalne kmetijskih zemlje, da gre za ekstremno koncentracijo in da se je potrebno temu dejstvu prilagodit. Vzpostaviti moramo proizvodnjo in okrepit konkurenčnost, da bodo tisti, na katere računamo, usposobljeni za te velike spremembe, je dodal.
