Inštitut za nutricionistiko je objavil nov razpis za izbor najbolj inovativnih živil, proizvedenih v Sloveniji in uvedenih na tržišče v zadnjem letu. Gre za nadaljevanje v letu 2014 začetega projekta, namen katerega je spodbujati slovenske proizvajalce živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in večjo prijaznost potrošniku in okolju, s čimer želimo prispevati k pestrejšemu izboru kakovostnih živil. Posebnost letošnjega razpisa je, da bodo podelili tudi dve posebni nagradi - in sicer za polnozrnata živila ter posebno nagrado s področja trajnosti, npr. za rastlinske nadomestke mesa. Projekt je nekomercialne narave in je povsem brez stroškov za prijavitelje, sofinancira ga Ministrstvo za zdravje. Pobude za najbolj inovativna živila sprejemajo do 30. novembra 2021 preko spletne strani Inštituta za nutricionistiko. K prijavi so vabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil, od najmanjših turističnih kmetij pa do velikih živilskih podjetij s sedežem v Sloveniji.
Proizvodnja živil je polna izzivov in številni proizvajalci vlagajo zelo veliko truda v inovativen razvoj novih živil, ki imajo bodisi boljšo prehransko sestavo, vsebujejo manj aditivov, podpirajo zdravje, ali pa druge lastnosti, ki prispevajo k trajnosti, prijaznosti potrošnikom ali okolju, vendar pa verodostojne informacije o takšnih proizvodih pogosto težko pridejo do potrošnika. Tudi domači proizvajalci na tržišče lansirajo vrsto novih inovativnih živil, tudi takšnih z zelo izboljšano prehransko sestavo, ki pa v hudi mednarodni konkurenci pogosto težko preživijo. Domači proizvajalci pogosto nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi takšna inovativna živila in njihove prednosti uspešno predstavili potrošnikom, da bi prodaja omogočila rentabilno proizvodnjo takšnih živil.
V letošnjem letu nadaljujejo z lanskoletno pobudo za najbolj inovativno polnozrnato živilo.
Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: "Veliko zanimanje za polnozrnate izdelke v lanskem letu in varovalna vloga vlaknin v prehrani, ki jih takšni izdelki vsebujejo, je botrovalo odločitvi, da s pobudo nadaljujemo. Uživanje energijsko redke hrane, ustrezna hranilna sestava dnevnega obroka, pestre kombinacije primernih živil v obrokih in uživanje priporočenih dnevnih obrokov, ki so usklajeni s fiziološkimi potrebami organizma, so prehranski varovalni dejavniki zdravja. Omenjene usmeritve država zagotavlja z različnimi ukrepi znotraj Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Znotraj nacionalnega programa so med dvanajstimi priporočili, ki vodijo do zdravega prehranjevanja, posebej izpostavljene tudi prehranske vlaknine, katerih vključevanje v prehrano je potrebno pospeševati, saj jih Slovenci zaužijemo v premajhnih količinah. Preliminarni rezultati raziskave o prehranskem vnosu vlaknin med prebivalci Slovenije namreč kažejo, da je vnos prehranske vlaknine pri večini prebivalcev Slovenije trenutno bistveno nižji od priporočil. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju Inštituta za nutricionistiko, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Instituta Jožef Stefan in Biotehniško fakulteto UL, natančni rezultati pa bo bodo objavljeni v drugi polovici letošnjega leta."
Pobude za izbor najbolj inovativnih živil lahko podajo tako potrošniki kot tudi sami proizvajalci živil preko spletne strani Inštituta za nutricionistiko (https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/razpis-inovativna-zivila-leta-2022).
Vsak proizvajalec lahko predlaga tri inovativna živila po lastnem izboru, medtem ko potrošniki lahko predlagajo tudi več različnih živil.
Tudi tokrat bodo proizvajalcem izbranih živil omogočili, da bodo informacijo o prejetem priznanju prosto komunicirali v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil, brez kakršnih koli dodatnih stroškov.