Skupne količine vseh v Sloveniji nastalih odpadkov so se od leta 2012 do 2019 po podatkih statističnega urada vsako leto povprečno povečale za 10 odstotkov. 
Višek je bil leta 2019, ko smo proizvedli 8,4 milijona ton odpadkov. Trend rasti je lani prekinila epidemija covida-19, ko je bilo odpadkov za devet odstotkov manj.
Lani je v državi nastalo 7,6 milijona ton odpadkov, od tega so jih 630.000 ton ustvarila gospodinjstva, so na statističnem uradu izpostavili pred evropskim tednom zmanjševanja odpadkov.
Ta bo od 20. do 28. novembra, potrošnike pa bo pozival k razmisleku o možnosti uvajanja majhnega krožnega gospodarstva na ravni hiše ali stanovanjskega bloka, pisarne ali podjetja, šole ali lokalne skupnosti in krepil zavedanje o tem.
Kot so izpostavili statistiki, lahko vsak izmed nas zmanjša porabo izdelkov, surovin in posledično količino v Sloveniji nastalih odpadkov. Potrošnike pozivajo tudi k ponovni uporabi izdelkov, ločevanju in ozaveščanju bližnjih, prijateljev, sodelavcev, sosedov.
V Sloveniji pa se povečuje delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov. Od leta 2012 do 2020 se je ta povečal za več kot 20 odstotnih točk (z 51,5 na 72,2 odstotka).
Mešane komunalne odpadke je težje predelati in kakovostno reciklirati, zato jih statistiki ne prištevajo med ločeno zbrane komunalne odpadke. Ti odpadki med vrstami v Sloveniji nastalih komunalnih odpadkov v lanskem letu predstavljajo več kot četrtino (27,8 odstotka).
V Sloveniji smo v lanskem koronskem letu reciklirali skupno 3,19 milijona ton odpadkov, od tega je bilo 55 odstotkov mineralnih odpadkov (večinoma gradbenih odpadkov in različnih vrst pepela). Od nemineralnih odpadkov je bilo količinsko največ recikliranih kovinskih odpadkov (623.000 ton), odpadkov iz papirja in kartona (255.620 ton), živalskih in rastlinskih odpadkov (232.017 ton), lesa (55.043 ton) in plastike (43.852 ton).
Na slovenskih tleh je lani nastalo več kot 67.000 ton odpadkov iz plastike; tretjina tega je bila plastična embalaža. Skupno z uvozom iz tujine so slovenski obdelovalci prejeli v obdelavo približno 190.000 ton plastičnih odpadkov.
Slovenija je lani izvozila 80.000 ton plastičnih odpadkov, največ v Turčijo (27 odstotkov), Malezijo (21 odstotkov), Hrvaško (12 odstotkov) in Srbijo (osem odstotkov). Plastične odpadke, ki jih ne izvozimo, večinoma recikliramo in sežgemo v energetske namene (lani 46.000 ton), manjši del odložimo (lani 2400 ton), so še zapisali na statističnem uradu.
Po končnih postopkih smo lani v Sloveniji predelali 73.839 ton lesnih odpadkov, od katerih smo jih 73 odstotkov reciklirali, malo več kot četrtino sežgali z namenom pridobiti energijo in manj kot odstotek kompostirali.
V druge države članice EU je Slovenija lani izvozila skoraj 11.000 ton lesnih odpadkov, največ v Italijo (56 odstotkov) in Avstrijo (34 odstotkov). Skoraj vsi lesni odpadki so bili po podatkih statističnega urada izvoženi z namenom, da se reciklirajo (97 odstotkov).
