Na Trgovinski zbornici Slovenije pravijo, da bodo zaprta trgovska podjetja zahtevala povračilo izgubljenega prihodka, in sicer vse od prve razglasitve epidemije 13. marca lani dalje, če se vlada odloči za ponovno zaprtje. Objavljamo njihovo sporočilo za javnost...Trgovina je varna tako za zaposlene kot tudi za potrošnike, Vlado RS pozivamo, da ohrani trgovine odprte Na TZS nas veseli dejstvo, da so trgovine od februarja po večmesečnem zaprtju v glavnini odprte, zato lahko trgovci nemoteno opravljajo svojo primarno dejavnost.
Ponovno zagnan en del storitev vzpodbuja tudi rast zasebne potrošnje. Trgovina, ki že ves čas epidemije COVID-19, uspešno opravlja nalogo nemotene osnovne preskrbe prebivalstva, je uspešno uvedla in redno izvaja vse zaščitne ukrepe NIJZ, na kar kažejo vsi razpoložljivi podatki. V času epidemije se je izkazalo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe s COVID-19 in nikoli ni predstavljala vira okužb.
To dokazujejo tudi rezultati hitrih testiranj, ki jih je TZS doslej izvedla skupaj z Ministrstvom za zdravje in zunanjimi mobilnimi izvajalci. V obdobju enega meseca je pri 3.902 hitrih testih delež pozitivnih testiranih zaposlenih v trgovini znašal 0,00128 %. Navedeno dokazuje, da obisk v trgovini ostaja varen za potrošnike in za zaposlene.
TZS zato poziva Vlado RS, da pri pripravi morebitnih nadaljnjih ukrepov upošteva vlogo trgovine kot temeljne dejavnosti tako za preskrbo prebivalcev z dobrinami kot z vidika panoge, ki ustvari največ prihodkov v domačem gospodarstvu ter ohrani trgovine odprte. Po večmesečnem zaprtju prodajaln TZS veseli dejstvo, da lahko trgovci v glavnini poslujejo normalno, vendar pa bo potrebnih še veliko naporov, da ujamemo druge države, poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Podatki Eurostata o prihodkih v trgovini na drobno za december 2020 glede na december 2019 na ravni EU-27 so bili višji za 0,5 %, v Sloveniji pa nižji za 13,3 %, s čimer se uvrščamo na zadnje mesto v EU. Trgovina je torej v Sloveniji poslovala najslabše glede na ostale države članice EU. Ponovno odprtje prodajaln je bil organizacijsko zahteven in drag proces, zato pričakujemo, da do ponovnega zaprtja ne bo prišlo.
Trgovci že od samega začetka dosledno upoštevajo vse ukrepe za zajezitev širjenja COVID-19. V trgovini je okužb izjemno malo in tudi te so v delovno okolje vnesene predvsem iz domačega okolja zaposlenih. TZS še posebej poudarja, da so se trgovci izjemno dobro odzvali na vse ukrepe za zajezitev širjenja okužb s COVID-19, ki jih dosledno upoštevajo ter izvajajo. Še naprej se trgovci in njihovi poslovni partnerji vsakodnevno borijo2 proti epidemiji in ohranjajo varnost potrošnikov in zaposlenih.
Ob zadnjih napovedih poslabšanja epidemiološke situacije se zato trgovci bojijo morebitnega ponovnega zapiranja prodajaln, grozi tudi dodatna izguba delovnih mest. Podatki o dogajanju v gospodarstvu in prijavljenih osebah na Zavodu RS za zaposlovanje v preteklih mesecih kažejo, da so prav zaposleni iz trgovske panoge med bolj prizadetimi poklici zaradi epidemije COVID-19, saj njihovo število že presega 12.600.
Trgovci ravnajo odgovorno, tudi s stalnim izvajanjem hitrih testov TZS v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in zunanjimi mobilnimi izvajalci od februarja 2021 dalje organizira brezplačna hitra testiranja na COVID-19 za zaposlene v trgovini. Nekaj več kot tri tisoč testov je TZS izvedla v sodelovanju s posameznimi zdravstvenimi domovi po različnih območjih po Sloveniji, preostalih 3.902 hitrih testov pa je TZS izvedla v sodelovanju z mobilnimi enotami.
V obdobju od 17. februarja do vključno 19. marca 2021 je bilo opravljenih 3.902 hitrih testov zaposlenih v trgovini, delež pozitivnih testov pri tem pa je po razpoložljivih informacijah znašal 0,00128 %. Ugotavljamo, da je delež pozitivnih testov glede na število testiranih izjemno majhen, zato ponovno izpostavljamo, da trgovina ni vir okužb s COVID-19. TZS bo s hitrim testiranjem zaposlenih v trgovini nadaljevala tudi v mesecu aprilu.
Pričakujemo, da se bo v aprilu 2021 vsaj za zaposlene v trgovski kritični infrastrukturi (živilske trgovine in bencinski servisi) pričelo s cepljenjem. Sporna ureditev, ki je veljala pred odpravo ukrepov, je povzročala neenakost na trgu Na TZS se zavedamo, da boj proti epidemiji COVID-19 še ni končan.
Trgovci vlagajo vse napore v to, da se ukrepi dosledno upoštevajo in ne prihaja do prenosa okužb. Da jim to uspeva, dokazujejo tako podatki TZS, kot Vlade RS. V kolikor pa se Vlada RS kljub temu, da trgovina po vseh razpoložljivih podatkih ni vir okužb, odloči za ponovno zaprtje, bo TZS za zaprta trgovska podjetja zahtevala povračilo izgubljenega prihodka, in sicer vse od 13. 3. 2020 dalje.
Odprtje prodajaln je vsaj v neki meri vzpodbudilo pozitivne trende v našem gospodarstvu, kar je v danem trenutku ključno poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah. TZS hkrati poudarja, da je v pozitivni gospodarski napovedi UMAR vključena tudi ponovna rast zasebne potrošnje, ki pa je ne bomo dosegli v primeru ponovnega zaprtja te dejavnosti. TZS je ob objavi zadnjih vladnih odlokov opozorila na veliko anomalijo, ki je postavila gospodarske subjekte v izrazito neenak položaj in se pri morebitnih nadaljnjih ukrepih nikakor ne bi smela ponoviti.
Nazadnje je bilo v Odlokih o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju RS za posamezne statistične regije po načrtu sproščanja ukrepov v epidemiji COVID-19, ki so se znašle v rdeči fazi, dovoljeno 3 ponujanje blaga in storitev potrošnikom v prodajalnah s površino do 400 m2, ne glede na vrsto blaga.
V kolikor pa bi bila ponovno sprejeta odločitev o omejitvi prodajaln na določeno kvadraturo, je TZS že pozvala in predlagala, da naj ta omejitev velja za velikost prodajne površine in ne za velikost prodajaln, kar bi trgovcem z možnostjo pregrajevanja zagotavljalo enak položaj na trgu.
Dosedanji ureditvi v odlokih in navedenemu kriteriju 400 m2 namreč nasprotujemo zaradi neenake obravnave ponudnikov in omejevanja svobodne konkurence na trgu, dodaja predsednica TZS mag. Mariča Lah. Poudarjamo še, da je bila v primerljivih državah ureditev, ki je gospodarske subjekte postavljala v neenak tržni položaj, na najvišji pravni ravni zavrnjena kot neustavna. Takšen je primer Avstrije, kjer je tamkajšnje ustavno sodišče za omejitev, ki je veljala v času obveznega zaprtja za prodajne površine do 400m2, presodilo, da je ta neustavna in jo je odpravilo.
