Letošnje leto je zaradi omejitev, ki jih je terjala epidemija novega koronavirusa, še bolj kot sicer v ospredje postavilo pomen samooskrbe s hrano. Slovenija zaradi omejenih naravnih danosti verjetno nikoli ne bo v celoti samooskrbna, a možnosti izboljšanja so. Letos se je povpraševanje po lokalno pridelani hrani povečalo, ugotavlja ministrstvo.
Končni podatki državnega statističnega urada za lansko leto kažejo, da je stopnja samooskrbe pri sadju lani pri nas znašala 30 odstotkov, pri zelenjavi 43 odstotkov, pri medu je dosegla 44 odstotkov, pri krompirju 47 odstotkov. Višje so bile stopnje samooskrbe v bilanci za žita (75 odstotkov) ter v živalskih bilancah.
Pri mesu je ta dosegla 81 odstotkov, pri jajcih pa 95 odstotkov. Ob tem je statistični urad ugotovil, da je bila lani v primerjavi z letom prej pri nas višja potrošnja na prebivalca pri zelenjavi, nižja pa pri žitih, mesu, krompirju in medu.
Statistični podatki o stopnji samooskrbe za letos bodo znani v sredini prihodnjega leta, so pa na kmetijskem inštitutu že opravili prve analize za del letošnjega leta.
"Analiza prvih podatkov in ocen proizvodnje ter zunanje trgovine v prvih osmih mesecih kažejo, da bi bile lahko stopnje samooskrbe nekoliko višje kot v letu 2019. Morebitne višje stopnje samooskrbe v letu 2020 bodo verjetno predvsem posledica dobrih letin v rastlinski pridelavi in pričakovanega malenkost večjega obsega proizvodnje v živinoreji," so za STA pojasnili na oddelku za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Agrarni ekonomist Stane Kavčič meni, da je za povečanje stopnje samooskrbe s hrano v Sloveniji potrebna drugačna organiziranost znotraj agroživilskih verig. "Za drugačno organiziranost niso ključni ukrepi države, ampak samoiniciativnost kmetov in večji oz. aktivnejši angažma nevladnih organizacij, v prvi vrsti najbrž zadružne zveze in KGZS," je za STA ocenil Kavčič.
Država se po njegovih besedah najbrž lahko močneje vključi predvsem pri nadzoru in promociji lokalne pridelave, kjer bi moral biti poudarek na sledljivosti hrane in dejanskih kakovostnih parametrih. Kavčič namreč meni, da je prehranska varnost v smislu zagotavljanja zadostne količine hrane za potrošnike v Sloveniji na splošno dobra, medtem ko je z vidika kakovosti ponudbe zagotovo precej slabša.
| Ministrstvo pripravlja strategijo za manj izgub in manj odpadne hrane Da so za zagotavljanje samooskrbe s hrano v Sloveniji naravne danosti omejene, so spomnili tudi na kmetijskem ministrstvu, ki za zagotavljanje prehranske varnosti in dviga samooskrbe izvaja različne ukrepe skupne kmetijske politike EU in skupne ribiške politike EU. Prek tega država med drugim zagotavlja posebno obravnavo sektorjev, kjer je samooskrba v Sloveniji nizka. Ob tem ministrstvo od leta 2013 intenzivno izvaja promocijo lokalne hrane in obenem nagovarja pridelovalce in vrtičkarje k večji pridelavi lastne hrane. Letos so v prvem valu epidemije opazili, da so se ljudje izrazito obrnili k lokalnim pridelovalcem in da se je "empatija potrošnikov do lokalne hrane zelo povečala, z njo pa tudi povpraševanje po hrani, ki je pridelana čim bližje doma", so za STA ocenili na ministrstvu. Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo tudi v prihodnje gradili ukrepe kmetijske politike na način, da bodo ti prispevali k samooskrbi. Ker v Sloveniji še posebej na področju zelenjadarstva potencial ni dovolj izkoriščen, je ministrstvo med drugim pristopilo k pripravi rešitev, da pospeši naložbe v tem sektorju. Na samooskrbo vpliva tudi količina zavržene hrane, zato si bodo na ministrstvu s strategijo prizadevali tudi za manj izgub in manj odpadne hrane s ciljem prepoloviti količin odpadne hrane do leta 2030. Prebivalec Slovenije je v 2019 zavrgel povprečno 1,3 kilograma hrane na teden, v celem letu pa 67 kilogramov, kar je en kilogram manj kot v 2018. |
