Džin v zadnjih letih v Sloveniji doživlja pravi preporod in je vse bolj priljubljen. Tudi Pomurci smo očitno postali navdušeni pivci džina s tonikom, odslej ga bo mogoče piti tudi z žganjem z Goričkega. Butične proizvodnje džina se je lotil Štefan Gjergjek, ki že vrsto let gospodari na ekološki kmetiji v Kovačevcih, poroča spletni portal Vestnik.
"Ker imamo doma več hektarjev jablan, se že od nekdaj ljubiteljsko ukvarjam z žganjekuho, ki je že od nekdaj del tradicije naše družine. Pred nami so tudi dolgi zimski večeri, primerni za posedanje v žganjarni," o enem od razlogov pove Štefan Gjergjek. Nabor različnih izdelkov je namreč ključen, da stranke poiščejo in obiščejo njihovo kmetijo, zato so se odločili, da ponudbo razširijo.
"Tako smo se lotili džina in kalvadosa, po pridobljenih certifikatih smo proizvoda lansirali na trg. Pred tem smo kalvados najmanj tri leta starali v sodu francoskega hrasta. Bolj ga staraš, boljši je," pove avtor prvega pomurskega džina. S tem, doda, jabolčna alkoholna pijača, ki izvira iz Normandije, dobi temnejšo barvo in intenzivnejši okus.
Pri razvijanju in dodelavi džina je Štefanu pomagal sin Goran, ki že od nekdaj rad eksperimentira s kombinacijami okusov. Pomagal je pri iskanju prave recepture.
Glavni in edini pravili pri tej alkoholni pijači sta, da vsebuje brinove jagode oziroma njihovo aromo in ima najmanj 37 odstotkov alkohola. Vse drugo je poljubno in odvisno od kreativnosti proizvajalca.
"Mi smo za boljšo aromo dodali približno dvanajst zelišč," pove Štefan. Džin ima po navadi za osnovo žitni nevtralni destilat, ki se mu pred oziroma med zadnjo destilacijo dodajo brinove jagode in zelišča, vendar je gorička različica drugačna: "Pri džinu za osnovo uporabljamo domače jabolčno žganje. Ob tem moram poudariti, da so dober kotel, kakovostno sadje in pravilna destilacija osnova za dobro žganje. V naslednjem koraku mu nato dodamo brinove jagode in zelišča oziroma dišavnice, kar mu daje unikaten pečat. Res veliko pozornosti namenjamo kakovosti, ki navsezadnje govori sama zase."
