Za pivovarsko panogo, predvsem male pivovarne, so težki časi. Tudi v Sloveniji s spletno prodajo ne morejo nadomestiti izpada prihodkov zaradi zaprtja lokalov in restavracij. Kljub vsemu se ne predajajo.
Stanje, še posebej manjših slovenskih pivovarjev, je po besedah Alenke Lesjak, sekretarke Združenja slovenskih pivovarn, res težko. Večina je namreč zelo vezana na prodajo v segmentu HoReCa in z razglasitvijo pandemije se je možnost prodaje skozi ta prodajni kanal popolnoma zaprla.
Spletna prodaja je po njenih opažanjih še vedno v povojih. Številni pivovarji so se je sicer resno lotili, vendar je na ta način prodaje, četudi je še tako dobro pripravljen, potrošnika treba navaditi. "Seveda so posamezniki pri tem bolj ali manj uspešni, vendar ta del prodaje za zdaj še ne more zagotoviti obstoja pivovarn. Potrošnik se spreminja, te spremembe bodo gotovo vidne v prihodnjih letih," ugotavlja.
Pivovarska panoga, s poudarkom na malih proizvajalcih piva se je po opažanjih Lesjakove znašla v razmerah, ki mnogim ne dajejo več priložnosti za preživetje. Po podatkih FURS-a je bilo konec oktobra 107 (31/8-2020-podatek FURS) trošarinskih zavezancev. Nekatere ocene kažejo, da drugega vala pandemije ne bo preživelo vsaj 30 odstotkov trošarinskih zavezancev za pivo.
"Pivovarji so z zaprtjem države, posebej seveda z zaprtjem segmenta HoReCa in širše slovenskega turizma, praktično popolnoma zaprli svoja vrata. Prodaja se je za večino zmanjšala za več kot 90 odstotkov. Po navideznem preživetju po prvem valu epidemije so se v poletnih mesecih pivovarne spet začele prebujati. A le za kratek čas, spet so popolnoma zaprte, del prodaje v trgovinskem prodajnem kanalu že zdaleč ne pokriva niti osnovnih stroškov, digitalne prodaje pa praktično ni kljub velikim prizadevanjem in aktivni pripravi digitalne trgovine," je zaskrbljena Lesjakova.
Ob tem dodaja, da v letošnjem izrednem letu lahko beležimo le malo mesecev, kjer se je prodaja piva lahko obdržala vsaj na približno enaki ravni kot leto poprej. Pivovarji lahko že zdaj ocenjujejo povprečni letni padec prodaje za 30 do 50 odstotkov: v takšnih pogojih po ocenah Lesjakove niti polovica pivovarjev ne bo preživela. Že v tem trenutku namreč ni več mogoče obdržati delovnih mest.
"Kljub državni pomoči podjetjem, s katero so lahko vsaj začasno za svoje zaposlene urejala čakanje na domu, je odpuščanje neizbežno. Osnovni stroški za vzdrževanje sistema pivovarne v mirovanju so še vedno visoki in brez prihodkov pravzaprav neobvladljivi in jih številne pivovarne me morejo več pokrivati. Pivovarne ni mogoče popolnoma zapreti, fermentacija in zorenje piva zahtevata stalno skrb in prisotnost vsaj kontrole procesov ne more zastati," je še poudarila.
| Pomoč je potrebna nemudoma Prodaja izdelkov na lokaciji (t. i. take-away), pošiljanje digitalnih naročil, ne glede na bistveno manjši obseg, enako zahteva dosegljivost in aktivnost ne glede na minimalni obseg prodaje. Vse to zahteva delovno silo, ki je ni mogoče več plačati za opravljeno delo. "Nedopustno je, da pivovarji ne morejo zapreti niti svojih odprtih računov do HoReCe: ko se je gostinski prodajni kanal zaprl, prilivov s strani gostincev ni bilo več, odprte so številne terjatve, ki jim ni videti roka plačila. Pivovarji so bili enako zaprti od države takoj, ko se je zaprla HoReCa. Vendar so jim kratene enake pravice, kot jih je deležna HoReCa, najsi bo to iz naslova pridobivanja ali olajšav pri posojilih ali pa pri pridobivanju nepovratnih subvencij. Pivovarji želijo partnerstvo, vendar so v tem trenutku v resni stiski in v boju za preživetje. Proaktivnost je izgubila moč, pomoč je potrebna takoj," opozarja Lesjakova. |
