Organizatorji Blejskega vodnega festivala so danes pripravili spletni panel z naslovom Kako voda vpliva na ljudi. Kot so poudarili, je zdravstvena kriza povečala zavedanje o pomenu pitne vode. Zato predstavlja priložnost za nadaljnjo krepitev sistema oskrbe s pitno vodo, so izpostavili sodelujoči.
Iztok Rozman iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije je povedal, da nam je epidemija pokazala, da je oskrba s pitno vodo ena od ključnih storitev za delovanje družbe. Tako je tudi v času epidemije treba zagotavljati neprekinjeno oskrbo s pitno vodo.
"Marca smo bili soočeni s situacijo, na katero nismo bili pripravljeni. So se pa komunalna podjetja hitro organizirala, da so zmanjšala možnost okužb med zaposlenimi, kar je bilo bistveno za zagotavljanje izvajanja javne službe," je pojasnil Rozman. Do kadrovskih težav tako ni prišlo, bi se pa lahko ob gospodarski krizi še pojavile težave pri financiranju.
Epidemija je povzročila nekaj težav z oteženim dostopom do mest vzorčenja kakovosti vode, ki ga opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kot je pojasnila Nataša Sovič iz omenjenega laboratorija, so morali najti nadomestna mesta vzorčenja, saj nadzora nad pitno vodo niso želeli prekiniti.
Sicer pa je v epidemiji tudi sicer otežen dostop do vode, ne le zaradi zaprtih objektov, temveč tudi zato, ker iz epidemioloških razlogov letos marsikateri upravljalec ni vzpostavil javnih pitnikov. So se pa upravljalci vodnih sistemom že ob začetku epidemije začeli povezovati in si izmenjavati izkušnje.
Rozman verjame, da je epidemija povečala zavedanje o pomenu oskrbe s pitno vodo. Zato upa, da bo sistem, ki je po njegovih besedah na državni ravni precej podhranjen, postal še bolj robusten. Ocenil je, da bodo v prihodnje potrebna nadaljnja vlaganja v izboljšanje sistemov vodooskrbe, saj je velik delež vodovodov star več desetletij, pri čemer so težava izgube vode.
Da je epidemija okrepila zavedanje o pomenu vode za zdravje, življenje in razvoj, je prepričan tudi sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj. Izpostavil je odgovornost do naravnih virov in opozoril na stare grehe ali obstoječa ravnanja, ki ogrožajo vodne vire, kot so odcedne vode pri ravnanju z odpadki ali neustrezni kmetijski pristopi.
Podatki sicer kažejo, da se stanje kakovosti vode v državi po uradnih normativih izboljšuje. "Vendar nas to ne bi smelo uspavati," je dejal Bricelj in pozval k nadaljnji skrbnosti na tem področju. Pojavljajo se namreč regijski problemi, kakršen je v slovenski Istri, oskrbo s pitno vodo pa lahko hitro ogrozijo tudi denimo požari na industrijskih objektih. "Zato je treba biti pri oceni, da smo kar dobri in varni, previden. Varnost je treba vedno znova preverjati in jo krepiti," je poudaril. Pri tem je izpostavil potrebo po večjem in boljšem sodelovanju vseh akterjev.
