Objavljamo sporočilo za medije TZS (Trgovinske zbornice Slovenije) na temo odprtja prodajaln. TZS opozarja, da bo ohranjanje zaprtja prodajaln povzročilo nepopravljivo gospodarsko škodo, kar dokazuje prodaja na letošnji črni petek.Kot smo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) že večkrat poudarili, obisk prodajaln ostaja za potrošnike varen, saj trgovci spoštujejo preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa COVID-19. Da trgovina ne predstavlja vira žarišča okužb med prebivalci izhaja tudi iz podatkov NIJZ, ki le potrjujejo naše anketne ugotovitve, da je bilo v prodajalnah ugotovljenih le 1,9 % okuženih zaposlenih, le-ti pa se niso okužili na delovnem mestu, temveč izven njega, zato bi bilo potrebno obstoječe ukrepe ponovno pretehtati in zagotoviti njihovo sorazmernost v primerjavi s pojavom okužb.
Kljub temu pa ostaja na podlagi vladnega odloka še vedno 80 % trgovine zaprte, posledica pa so vedno težje razmere v trgovinski dejavnosti. Izjemno težke razmere potrjujejo tudi podatki o prodaji na minuli črni petek. Po podatkih FURS so prihodki po računih preko davčnih blagajn v trgovini na drobno na črni petek v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadli za 35,4 %, če pa od teh podatkov odštejemo prilive iz tistih skupin trgovine, ki lahko v tem obdobju vendarle delno obratujejo, znaša ta upad pri neživilskih trgovcih kar 55 %.
Na TZS zato ponovno pozivamo Vlado RS, da v izogib povzročanju nadaljnje gospodarske škode tej dejavnosti, nemudoma sprejme ukrep, na podlagi katerega bodo prodajalne, ne glede na blagovno skupino, znova lahko obratovale. Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) razumemo in podpiramo vsa prizadevanja Vlade RS za zajezitev širjenja virusa COVID-19 med prebivalstvom, ob tem pa poudarjamo, da na podlagi vladnega odloka, ki prepoveduje obratovanje večine prodajaln od vključno 24. 10. 2020 dalje, kar 80 % trgovine ostaja zaprte. To pomeni, da so npr. tekstilne prodajalne in prodajalne s čevlji v letošnjem letu zaprte že več kot 110 dni, kar je skoraj že polne štiri mesece.
Iz podatkov NIJZ z dne 25. 11. 2020 o deležu potrjenih primerov okužb v obdobju od 16. 11. 2020 do 22. 11. 2020, ki le potrjujejo naše anketne ugotovitve izhaja, da trgovina ne predstavlja vira žarišča okužb med prebivalci, saj je bilo v prodajalnah ugotovljenih le 1,9 % okuženih zaposlenih, le-ti pa se niso okužili na delovnem mestu, temveč izven njega. Temu, da trgovina ni vir okužbe, nenazadnje pritrjuje tudi strokovna skupina za COVID-19, zato bi bilo potrebno obstoječe ukrepe ponovno pretehtati in zagotoviti njihovo sorazmernost v primerjavi s pojavom okužb.
Na TZS zato ne razumemo, zakaj Vlada RS ne sprejme ukrepa, na podlagi katerega bi prodajalne, ne glede na blagovne skupine, znova lahko obratovale. Odločitev vlade, da ne omogoči obratovanja prodajaln, povzroča trgovinski dejavnosti ogromno gospodarsko škodo. Zadnji dokaz za to je že skoraj 10.000 na novo prijavljenih brezposelnih oseb iz trgovinske dejavnosti na Zavodu RS za zaposlovanje v letošnjem letu, kar je popolnoma nesprejemljivo.
Na zaskrbljujoče stanje v trgovinski dejavnosti kažejo tudi podatki o velikemu upadu potrošnje na letošnji črni petek. Nakupovalne navade potrošnikov so se v času epidemije COVID-19 zelo spremenile in njihovi nakupi postajajo še mnogo bolj preudarni. Na to kažejo tudi podatki raziskave Valicon za obdobje od 13. do 15. 11. 2020 (Novanormalnost, 30. oktober – 1. november 2020, n=534; Valicon), saj je kar 51 % vprašanih odgovorilo, da v zadnje pol leta trošijo manj, dodatnih 21 % pa meni, da bodo v prihodnjih mesecih trošili manj. Tako spremenjene potrošniške navade bodo vsekakor še dodatno vplivale na trgovino v prihodnje, kar lahko tudi
pomeni, da trgovina in zasebna potrošnja ne bosta več ključna generatorja gospodarske rasti.
Izjemno težke razmere v trgovinski dejavnosti potrjujejo tudi podatki o prodaji na minuli črni petek – 27. 11. 2020. Po podatkih FURS so prihodki po računih preko davčnih blagajn v trgovini na drobno na črni petek v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadli za 35,4
%, če pa od teh podatkov odštejemo prilive iz tistih skupin trgovine, ki lahko v tem obdobju vendarle delno obratujejo, znaša ta upad pri neživilskih trgovcih kar 55 %.
Trgovina je po spomladanskem valu epidemije veliko investirala v vzpostavitev oziroma nadgradnjo svojih spletnih platform, saj so potrošniki svoje nakupe preusmerili na splet, žal pa se temu ni prilagodila logistika, zato se v trgovini že srečujemo z nezadovoljstvom številnih potrošnikov, ki svoja naročila preko spleta prejemajo kasneje, kot sami pričakujejo.
Na TZS ponovno poudarjamo, da trgovina ni vir okužb, saj trgovci spoštujejo preventivne ukrepe NIJZ in ostalih institucij za preprečevanje širjenja virusa, zato ponovno pozivamo Vlado RS, da sprejme ukrep, na podlagi katerega bodo vse prodajalne v Sloveniji lahko znova obratovale. To se je namreč že zgodilo v večini drugih EU držav, ki v pretežni meri te dejavnosti zaradi nizke stopnje tveganja z okužbo v jesenskem valu epidemije sploh niso zapirale.
