Biotehniška fakulteta izvaja triletni projekt o reji različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti, ki ga v sklopu programa razvoja podeželja financira agencija za kmetijske trge. 
Danes so ga v Zavrču predstavili haloškim rejcem, ki pod okriljem Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze načrtujejo vzpostavitev kratke prodajne verige.
Kot je pojasnila vodja projekta Angela Cividini iz oddelka za zootehniko na ljubljanski fakulteti, se njegova vsebina nanaša na vzpostavitev izboljšane tehnologije reje drobnice za namen doseganja izenačene kakovosti mesa drobnice s ponudbo konfekcijskih kosov in izdelkov. Na podlagi rezultatov analize trga skušajo najti nov model trženja mesa in izdelkov iz mesa drobnice.
Za to so med drugim zainteresirani tudi haloški rejci drobnice, ki so jih predstavniki LAS Haloze seznanili z možnostjo sodelovanja pri vzpostavitvi kratke prodajne verige. Ta bi povezala ključne deležnike, in sicer rejce, klavnice, mesarije, testne kuhinje ter obrate za predelavo in pakiranje mesa.
Kot je za STA pojasnil Jernej Golc iz omenjene lokalne akcijske skupine, načrti izhajajo že iz zaključenega projekta Life to grasslands, v katerega je bilo vključeno več kot 90 haloških kmetij, med njimi tudi rejci, ki pasejo drobnico na strmih površinah suhih travišč. Takrat so izdelali tudi študijo, v kateri je naveden koncept vzpostavitve kratkih prodajnih verig za meso, mleko, sadje na osnovi modela razvoje kolektivne blagovne znamke suhih travišč.
"Podatek, da je v Sloveniji potrošnja mesa drobnice zgolj 0,88 kilograma na prebivalca, povprečna potrošnja vsega mesa pa 91 kilogramov, kaže na to, da je meso drobnice zapostavljeno v kulinariki in premalokrat uporabljeno na krožnikih v domači kuhinji. Zato želimo povezati zainteresirane lokalne deležnike s potencialnimi potrošniki," je pojasnil Golc in dodal, da bodo razvili nove produkte mesa drobnice v manjših kosih.
Po razpoložljivi statistiki kmetje v Halozah redijo nekaj več kot 4000 glav ovac, trenutno pa po njegovih besedah ni vzpostavljenega organiziranega pristopa odkupa drobnice. Kljub temu poudarja, da rejci načeloma nimajo večjih težav s prodajo drobnice, imajo pa težavo z doseganjem prodajne cene. Z organiziranim pristopom imajo tudi možnosti za povečanje pašnih površin oziroma števila živali.
Rejci se namreč danes srečujejo predvsem s težavami pri logistiki, zagotavljanjem urejenega postopka humanega zakola, skladiščenju končnih izdelkov ter z urejenostjo prostorov za obdelavo mesa. Soočajo se tudi s cikličnimi viški ali pomanjkanjem živali glede na povpraševanje.
Problematiko rejci sicer že zdaj rešujejo v sklopu Društva rejcev drobnice Haloze, ki je bilo ustanovljeno leta 2000, z razvojem novih vsebin in modelov pa želijo narediti korak naprej in vzpostaviti načrtovano kratko prodajno verigo za meso iz drobnice.
