V ugledni znanstveni reviji Nutrients so bili objavljeni rezultati nacionalne raziskave o prehranskem vnosu prostih sladkorjev pri slovenskih mladostnikih, odraslih in starejših odraslih, v kateri so bili tudi identificirani glavni viri sladkorjev v prehrani. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.
Ogroženost prebivalcev Slovenije zaradi previsokega vnosa sladkorjev so pri Inštitutu za nutricionistiko raziskovali v okviru državnega raziskovalnega projekta "Sladkor v prehrani", ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, v tesni povezavi z nacionalno reprezentativno prehransko raziskavo Si.Menu.
V raziskavo je bilo vključenih 1248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let. Ugotovili smo, da 44% mladostnikov, 16% odraslih in 19% starejših prebivalcev zaužije več kot 10% energije iz prostih sladkorjev, medtem ko je z upoštevanjem novejših strožjih priporočil stanje precej slabše. Kar pri 87% mladostnikih so ugotovili, da je bil dnevni vnos energije s prostimi sladkorji višji od 5%.
Neuravnotežena prehrana je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Gre za bolezni, ki so tako v Sloveniji kot v razvitem svetu danes najpogostejši vzrok smrti, hkrati pa občutno znižujejo kakovost življenja v zrelih letih.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Eden izmed pokazateljev neuravnotežene prehrane je tudi vnos prostih sladkorjev. Po definiciji med proste sladkorje uvrščamo tiste sladkorje, ki v živilih niso naravno prisotni, temveč jih je med proizvodnjo ali pripravo v hrano ali pijačo dodal proizvajalec, kuhar ali pa kar potrošnik sam. Poleg vseh vrst dodanih sladkorjev med proste sladkorje uvrščamo tudi sladkorne sirupe, med, pa tudi sadne sokove in koncentrate sadnih sokov. Sadne sokove in koncentrate sadnih sokov med proste sladkorje uvrščamo zato, ker je bil sladkor med proizvodnjo izdelka sproščen iz celičnih struktur, hkrati pa so bile med procesiranjem iz sadja odstranjene koristne vlaknine, ki upočasnjujejo presnovo in absorpcijo sladkorja v kri."
Rezultati raziskave so pokazali, da mladostniki, stari med 10 in 17 let, s prostimi sladkorji v povprečju pokrijejo 10,1% dnevnega energijskega vnosa, kar mejno presega priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, medtem ko odrasli (med 18 in 64 leti) ter starostniki (med 65 in 74 leti) v povprečju zaužijejo manj prostih sladkorjev – približno 6% dnevnega energijskega vnosa.
Nina Zupanič, mag. mol. biol., Inštitut za nutricionistiko: "Raziskava je bila narejena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, kar pomeni, da je bilo v raziskavo vključenih dovoljšne število ljudi, da lahko dobljene rezultate z veliko statistično verjetnostjo posplošimo na celotno slovensko populacijo, staro med 10 in 74 let. Rezultati so pokazali, da se priporočil Svetovne zdravstvene organizacije o vnosu prostih sladkorjev pod 10% dnevnega energijskega vnosa drži le okoli polovica mladostnikov, kar je zaskrbljujoče, saj se telo mladostnikov šele razvija, zdrava prehrana pa je za normalen razvoj ključnega pomena. Med odraslimi in starostniki je uživanje prostih sladkorjev občutno nižje, vendar pa velja poudariti, da vse več držav in javnozdravstvenih organizacij zagovarja strožja priporočila, do 5% energijskega vnosa s prostimi sladkorji, saj je dokazov o negativnih učinkih prostih sladkorjev vse več. Po takšnih strožjih priporočilih ima v previsok vnos prostih sladkorjev kar 87% mladostnikov, 56% odraslih in 53% starejših odraslih prebivalcev Slovenije."
| Aplikacija z več kot 40.000 uporabniki Prav zato bodo ključne predvsem prehranska ozaveščenost, prepričanje in prehranske odločitve posameznikov. Pravst dodaja "Če želite narediti nekaj koristnega za svoje zdravje in zdravje svojih otrok, je potrebno čim bolj omejiti uživanje živil, ki predstavljajo glavne vire prostih sladkorjev – bodisi z manj pogostim uživanjem in manjšimi porcijami, bodisi z zamenljivimi živili, ki imajo ugodnejšo hranilno sestavo. Potrošniki imamo v trgovini vedno večjo izbiro različic živil, ki imajo bolj ugodno hranilno sestavo. Pri tem nam je v pomoč tudi brezplačna mobilna aplikacija #VešKajJeš, ki uporabnikom v treh korakih, v barvah semaforja, predstavi prehranski profil izbranega živila." Aplikacija ima preko 40.000 uporabnikov, razvili pa so jo na Inštitut za nutricionistiko, Institut Jožef Stefan in Zveza potrošnikov Slovenije, financira pa jo Ministrstva za zdravje. |
