Nepredvidljive razmere so "krive", da se letošnji TSZ (Tradicionalni slovenski zajtrk) ne izvaja po šolah in vrtcih kot v preteklih letih. Je pa več pozornosti namenjene ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti k obeležitvi dneva slovenske hrane tudi na način zajtrkovanja doma, v službenih kolektivih in kjerkoli drugod, z živili, ki so značilna za TSZ. Šole in vrtci so pozvani, da učencem in otrokom v okviru svojih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti namenijo pozornost o pomenu rednega zajtrkovanja ter hrani iz lokalne bližine. Ob letošnjem jubilejnem TSZ, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, je bil za slogan izbran Zajtrk z medom – super dan!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z okrožnico obvestilo vse šole in vrtce, da bo projekt zaradi zapletenih epidemioloških razmer in ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja virusne bolezni covid-19 letos potekal drugače, kot v preteklih letih. Zajtrka, kot posebnega dodatnega oziroma samostojnega obroka za otroke, šole in vrtci ne bodo pripravljali. Šolam predlagajo, da 20. novembra pri pouku na daljavo ali če bodo razmere dovoljevale učni proces v razredu, nekaj časa (del šolske ure ali več) namenijo dnevu slovenske hrane in pomenu rednega zajtrkovanja. Če bodo imeli v vrtcih ali zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na ta dan organizirano varstvo, jih tudi vabijo, da kot v osnovnih šolah, tudi oni del dneva namenijo dnevu slovenske hrane.
Več pozornosti je letos namenjene ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti, da aktivno sodeluje na dan slovenske hrane, med drugim tudi na način zajtrkovanja doma, v službenih kolektivih in kjerkoli drugod, z živili, ki so značilna za TSZ. Posebej so nagovorjeni starši in vzgojitelji, da mlajše tudi sami spodbujajo k obeležitvi TSZ, da razumejo pomen opraševanja čebel za prehransko varnost, pomen rednega zajtrkovanja ter poseganja po lokalnih živilih in pripravijo zajtrk, ki naj po možnosti vključuje živila, ki sestavljajo" klasičen" Tradicionalni slovenski zajtrk (kruh, maslo, med, mleko in jabolko). Pri tem so lahko starši in še posebej otroci ustvarjalni, proaktivni tudi več dni prej, tudi pri drugih dnevnih obrokih.
Tudi letos ob drugačni izvedbi TSZ ponovno izpostavljajo njegov pomen, da naj bo pot z njive do krožnika in vilic čim krajša. Hrana, ki je bila pridelana in pripravljena v bližini, je bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa. Vse te prednosti nam zagotavlja lokalna oziroma slovenska hrana. S tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša domača kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo tudi samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine. petek bo dan slovenske hrane, ki se ponavadi začne s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Tega letos zaradi epidemioloških razmer ne bo mogoče izvesti, bo pa več pozornosti namenjene ozaveščanju njegovemu pomenu.
Dan hrane lahko sicer vsak obeleži tudi sam, s pripravo zajtrka z lokalnimi živili doma ali v službenih kolektivih.
Prvič so kruh z maslom in medom, mleko in jabolko otrokom v osnovnih šolah in vrtcih za zajtrk ponudili leta 2011.
